Roman Praško pokopališče (Il cimitero di Praga) bo italijanska založba Bompiani izdala oktobra. Dogajanje romana je seveda znova postavljeno v preteklost, tokrat v 19. stoletje, sicer pa gre za "zgodbo o vohunih, kraljih in prekucuških zarotnikih".

78-letni Eco, verjetno najuglednejši še živeči italijanski intelektualec, je rokopis, ki bo imel v objavljeni obliki nekje med 400 in 500 strani, že predal svoji založbi s sedežem v Milanu, ki je danes javnosti posredovala tudi prvi "napovednik": "Cinični ponarejevalec, ki so ga najele tajne službe polovice evropskih dežel, konstruira spletke, zarote in atentate, ki bodo spremenili politično in zgodovinsko usodo celine. Roman o najskrivnejših obratih in skrbno varovanih skrivnostih politike 19. stoletja, ki meče neprijetno luč na naš lastni čas."

Praško pokopališče bo Ecov šesti roman. Svetovno literarno slavo - že prej je bil ugleden znanstvenik, eden izmed vodilnih teoretikov na področju semiotike in komunikacijske teorije - je nenadejano dosegel leta 1980, ko je pri svojih oseminštiridesetih letih izdal svoj romaneskni prvenec Ime rože (Il nome della rosa, 1980). Nenadni mednarodni uspešnici so sledili še Foucaultovo nihalo (Il pendolo di Foucault, 1988), Otok prejšnjega dne (L'isola del giorno prima, 1994), Baudolino (Baudolino, 2000) in Skrivnostni plamen kraljice Loane (La misteriosa fiamma della regina Loana, 2004).

Po doktoratu iz srednjeveške filozofije in literature je bil Eco nekaj časa zaposlen na RAI-u, v kulturnem uredništvu televizije, pozneje je med drugim predaval estetiko na fakultetah v Torinu in Milanu ter semiotiko na univerzi v Bologni. V učenih strokovnih monografijah se pogosto ukvarja z vprašanjem fikcije in resničnosti - idejo, ki jo vedno znova načenja tudi v romanih. "Ni res, da so moje knjige težko razumljive. Prav nasprotno, mislim, da stvari prav banaliziram. Zapišem nekaj težavnega, vendar dam bralcu ključ, s katerim lahko odklene skrivnosti," je Ecov odgovor na "očitke" glede kompleksnosti njegovega pisanja.