V zbirki Analecta, ki jo izdaja Društvo za teoretsko psihoanalizo, so izšli Spisi o seksualnosti Sigmunda Freuda. V tej izdaji je zbrana večina najpomembnejših Freudovih spisov na temo seksualnosti, razen tistih, ki so pod naslovom Tri razprave o teoriji seksualnosti že izšli pri založbi Studia Humanitatis. Spise za Analecto so prevedli Eva D. Bahovec, Marija Javornik, Saš Jovanovski, Peter Klepec, Zdravko Kobe, Andreja Kuhelj in Robert Vouk, ki je tudi urednik zbirke.

Vsega pa le ni kriva družba
Filozof Mladen Dolar je na predstavitvi nove knjige opozoril, da omenjeni spisi zgovorno zavračajo zmotno prepričanje, da je Freud v seksualnosti iskal univerzalni odgovor. Nasprotno, Freud v svojih spisih dokazuje, da spolno razmerje nikoli ne doseže harmonije, da pa za to ne gre kriviti zunanjih vplivov, kot so ozkosrčni moralizem in druge oblike družbenih prepovedi. Freud dokazuje, da je naravi seksualnega nagona inherenten razdor, ki vedno onemogoča popolno zadovoljitev.

V spisih se je psihoanalitik dotikal različnih vidikov seksualnosti, od tiste v povezavi z otroki (O seksualnem razsvetljevanju otrok, O otroških seksualnih teorijah, Dve otroški laži itn.) do seksualnosti pri odraslih, denimo Prispevki k psihologiji ljubezenskega življenja (O posebnem tipu izbire objekta pri moškem, O vsesplošni težnji po ponižanju v ljubezenskem življenju in Tabu devištva), in psihoanalitsko bolj pomenljivih tem (analna erotika itn.).

"Izvirni greh"
Na osnovno zagato pri dojemanju seksualnosti opominja tudi risba štorklje na naslovnici knjige. Starši se otrokovim vprašanjem o spočetju in rojstvu pogosto izmuznejo s pomočjo "mitološkega ogrinjala" - štorklje. Toda, kot opozarja Dolar, odgovor ni nedolžen, saj otroci vanj dvomijo, seksualnost pa začno dojemati kot enigmo. "Prav je, da otroško fantazijo ohranjamo čisto, vendar nevednost ne obvaruje čistosti," je prestrašenim staršem na srce polagal že Freud.