Zlatirepca za najboljši strip in sorodno sekvenčno umetnost za odrasle je letos prejela stripovska antologija Strip preobrazbe: kratke zgodbe v stripu več avtorjev, zlatirepca za najboljši strip in sorodno sekvenčno umetnost za otroke in mlade pa Mala Mara Davida Krančana in Jurija Bobiča.

Sorodna novica Strip preobrazbe

Stripovska antologija Strip preobrazbe, plod sodelovanja revij Stripburger in Literatura, združuje enajsterico stripovskih ustvarjalcev, ki je po izbranih kratkih zgodbah sodobnih slovenskih pisateljic in pisateljev ustvarila svoje izvirne stripovske stvaritve.

"Zajeten zvezek z naslovom Strip preobrazbe je razveseljivo sodelovanje slovenskih piscev literature in avtorjev stripov, ki so v različni kombinatoriki sodelovanj ustvarili pestre in slogovno raznolike stripovske zgodbe različnih žanrov (...) Literarna in likovno slogovna različnost bralcu razpira nianse družbene stvarnosti, ki se zrcalijo tako v načinu literarnih besedil in poantah, kot tudi v grafičnem izrazu posameznih avtorjev, ki v najrazličnejših likovnih govoricah v klasični stripovski črno-beli tehniki zgodbam vdahnejo vizualno avtorstvo. Ta stripovski omnibus nas pelje novim stripovskim avanturam v naročje," je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Nova mladinska klasika, ki bo prestala preizkus časa
O zbirki stripov o mali Mari in njenem mlajšem bratu Roku pa so v utemeljitvi zapisali, da navdušuje s preprostim otroškim humorjem, ki nikoli ni banalen in branja ne obremenjuje z obiljem popkulturnih referenc. "Bobičeva kreativna raba jezika na široko odpira polje otroške ustvarjalnosti (...) Krančanova izčiščena risba s krepko linijo ter močnimi, a umirjenimi barvami, ter mnoštvom zabavnih detajlov, ki nagrajujejo vnovično branje, spretno podpira scenarij, ga obilno nadgrajuje in s tem gradi trdno povezano ter zlasti stripovsko močno izkušnjo. Mala Mara obeta, da bo postala zimzelena klasika in da bo vztrajno prestajala preskus časa, Bobič in Krančan pa se z njo suvereno postavljata ob bok velikanom tipa Marjan Manček in Bill Watterson," je zapisano v utemeljitvi.

O nominirancih in zmagovalcih je letos odločala žirija, ki so jo sestavljali slovenski akademski slikar, ilustrator, avtor animiranih filmov in profesor na ALUO Milan Erič, ilustratorka in animatorka Milanka Fabjančič ter kulturolog, stripovski prevajalec, urednik in kritik Bojan Albahari.

Strip kot prevodna književnost
Novost letošnjega festivala je bila, da so podelili tudi zlatirepca Sophie Castille Award. Mednarodna nagrada za prevode stripovskih del Sophie Castille Award je nastala v spomin leta 2022 umrli Sophie Castille, mednarodni direktorici za prodajo stripovskih pravic in licenc. Od poznih devetdesetih je Sophie Castille gradila mostove med stripi, striparji, stripoljubci in njihovimi avtorji, tako v Franciji kot drugje po svetu; bila je ključna figura pri širitvi stripovskih prevodov povsod po svetu. Nagrada, ki je bila lani prvič podeljena v Združenem kraljestvu, se je razširila še v Španijo, v Italijo, na Poljsko in zdaj s festivalom Tinta tudi v Slovenijo.

Sapiens v stripu. Del 1, Rojstvo človeštva avtorjev Daniela Casanave, Yuvala Noaha Hararija in Davida Vandermeulena v prevodu Polone Mertelj je prejel zlatirepca Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa in sorodne sekvenčne umetnosti za odrasle.

"Slovenski prevod Sapiensa v stripu je zelo zahtevno in obsežno delo s kompleksnim besediščem. V prevodu se ne izgubi sproščenost izvirnika, hkrati pa ta tudi ni profaniziran. Jukstapozicija poljudnosti in pogovornosti z znanstveno terminologijo iz zgodovine, ekonomije in antropologije," je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Zlatirepec Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa in sorodne sekvenčne umetnosti za otroke in mlade pa je prejel Dnevnik Ane Frank: likovna priredba – Davida Polonskega in Arija Folmana v prevodu Polonce Kovač.

"Avtorja stripovske priredbe Folman in Polonsky vešče uporabljata alegorične intervencije, ki učinkovito ponazarjajo bolj abstraktne in težje prikazljive vidike zgodbe. To zahtevno temo uravnotežujeta s prijetnim slogom risbe in obiljem barv, ki prepričljivo ponazarjajo barvitost Aninega notranjega sveta. Inovativna in pestra upodobitev njenega dnevniškega pričevanja vnaša veliko topline in Aninega iskrivega duha v to žalostno zgodbo, s tem pa glavni junakinji vdihuje življenje ter človeško razsežnost, ki ji je bila nasilno odvzeta, še preden je deklico pokončala nacistična industrija smrti," so med drugim zapisali v utemeljitvi.