Ilustracije spopadov in konjeniških bitk prebijajo okvirje podob, ki so bile nekoč stroga meja, prek katere protagonisti niso stopili. V primerjavi z bolj stiliziranim in včasih v vzorec urejenim romanskim knjižnim slikarstvom so zgodnjegotske podobe v Rochefoucauldskem gralu bolj dinamične, figure so razgibane po prostoru in postavljene v globino. Foto: Wikipedia
Ilustracije spopadov in konjeniških bitk prebijajo okvirje podob, ki so bile nekoč stroga meja, prek katere protagonisti niso stopili. V primerjavi z bolj stiliziranim in včasih v vzorec urejenim romanskim knjižnim slikarstvom so zgodnjegotske podobe v Rochefoucauldskem gralu bolj dinamične, figure so razgibane po prostoru in postavljene v globino. Foto: Wikipedia
Merlin
Podoba čarodeja Merlina in starejšega rokopisa, iz okoli leta 1300. Foto: Wikipedia
Kralj Artur, vitezi okrogle mize
Kralj Artur je legendarna oseba iz britanske zgodovine, ki je, kot je zapisano v srednjeveških kronikah in pesmih, v zgodnjem 6. stoletju vodil vojsko proti saksonskim osvajalcem. (Na sliki: Upodobitev vitezev okrogle mize, pred katerimi se pojavi sveti gral iz francoskega rokopisa iz 15. stoletja.) Foto: Wikipedia

Rokopis, poznan pod imenom Rochefoucauldski gral, je nastal v 14. stoletju, tridelni volumen pa so te dni prodali na dražbi hiše Sotheby's v Londonu. Gre za sijajen rokopis zgodbe, opremljene z ilustracijami legende o kralju Arturju, čarodeju Merlinu in svetemu gralu, za izdelavo rokopisa pa naj bi bilo, kot so navedli dražitelji, potrebnih več kot 200 krav (številko je treba vendarle jemati s previdnostjo, op. M. K.) za pole obsežnih treh volumnov s 107. finimi iluminacijami.

Dragulji zgodnjegotske iluminacije
Nekatere podobe se ponašajo z zlatim ozadjem, ki je bilo rezervirano za najsijajnejše vsebine, v starejših stoletjih predvsem sakralne narave, na katerih spremljamo zgodbo kralja Arturja, vitezov okrogle mize, Lancelota, Merlina in še koga. Vsaka iluminacija je sijajen dragulj zgodnjegotskega knjižnega slikarstva, meni Timothy Bolton, strokovnjak dražbene hiše Sotheby's.
To je že čas, ko figure in arhitekturni elementi niso bili več strogo ujeti v okvir iluminacije, ampak so jih drzno prebijali s svojimi gestami, rokami in nogami ter ob begu pred sovražniki segli celo na nebarvane ploskve pergamenta.

Več o srednjeveških kodeksih in njihovi izdelavi preberite v intervjuju z Natašo Golob.

Dragoceno dopolnilo zasebne zbirke
Zgodbo so prepisali v Flandresu ali Artoisu nekje med letoma 1315 in 1323, verjetno za rochefoucauldskega barona Guyja VII., vodjo ene vodilnih francoskih aristokratskih družin tistega časa. Po besedah Timothyja Boltona gre za enega osrednjih rokopisov srednjeveške profane književnosti, pa tudi za za enega najfinejših srednjeveških rokopisov v zasebni časti.
Ohranjen je še četrti volumen, ki je razdeljen med oxfordsko Bodleian Library in manchestrsko John Rylands Library.
Ohranjen še en podoben rokopis
Arturjeva legenda je zapisana v francoščini v dveh stolpcih, ki se raztezajo po straneh, velikosti 405 milimetrov krat 295 milimetrov, prvi trije volumni pa imajo kar 118, 233 in 104 listov. Še en kompleten prepis zgodbe v tej različici se je ohranil, in sicer jo hranijo v British Library. Tudi ta rokopis spremlja letnica okoli 1315 in je delo iste skupine pisarjev in iluminatorjev.