"Jezik, ki je v Avstriji že desetletja bil in je še vedno zanikan, je dobil s tem večjo in širšo pozornost. To pomeni, da je desetletja trajajoči literarni boj proti umiranju in zaničevanju slovenskega jezika s tem priznanjem pokazal, da je kultura več kot samo neka beseda, da v grapah in dolinah lahko nastanejo biotopi največjega in najširšega pomena za človeški in literarni razvoj," je Lipušu izkazano čast komentiral založnik Lojze Wieser. Foto: RTV Slovenija
Med gradivom je več tisoč strani delovnih rokopisov, tipkopisov, osnutkov in zabeležk. Foto: RTV Slovenija

Po pisanju Alpsko-jadranske univerze v Celovcu gre za dela iz obdobja dveh desetletij; med gradivom je več tisoč strani delovnih rokopisov, tipkopisov, osnutkov in zabeležk. Gradivo bo hranil Inštitut Roberta Musila, kjer ga bodo v prihodnjih mesecih obdelali, nato bo na razpolago v znanstvene namene.

Na omenjenem inštitutu nekaj gradiva Florjana Lipuša sicer hranijo že od prej.


Lipuš se je rodil leta 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Kot otrok je bil priča, kako so aretirali njegovo mater, ki so jo nato ubili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški armadi. V letih od 1960 do 1998 je deloval kot osnovnošolski učitelj, istočasno je bil urednik literarne revije koroških Slovencev Mladje.

Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg Zmot dijaka Tjaža so med njegovimi najbolj znanimi deli Odstranitev moje vasi, Srčne pege, Stesnitev in Boštjanov let.

Najvišja priznanja v Sloveniji in Avstriji
Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za opus leta 2004 in Petrrakovo nagrado (Petrarca-Preis) leta 2011. Leta 2005 je dobil častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, pred tem že leta 1995 kulturno nagrado dežele Koroške. Leta 2013 je prejel nagrado Franz Nabl mesta Gradec, vredno 14.500 evrov.

Odbor za avstrijsko državno nagrado je v utemeljitvi zapisal, da Lipuš v svoji literaturi obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto. Priznanje mu bodo izročili 1. oktobra.