Do zdaj so predlog, da bi nagrado prejel Lipuš, ki je pri pisanju zavezan materinščini, zavrnili, ker je bil predpogoj, da prejemnik nagrade piše v nemščini. Tako je zamejski pisatelj postal prvi Slovenec, ki bo prejel to nagrado, in to za knjige, napisane v slovenskem jeziku.

Velik trenutek za vso literaturo
Avstrijski pisatelj in prevajalec Peter Handke je ob razglasitvi nagrade povedal, da je to "čudovit trenutek ne le za koroške Slovence in avstrijsko literaturo, ampak za celotno literaturo". Izrazil je upanje, da ne bi ostalo le pri tem. "Upam, da imajo ti trenutki prihodnost," je povedal.

Pravi, da je Lipuš Avstrijec: "Hvaležen sem, da je končno prišlo do uvida, da ima v Avstriji tudi drug jezik, ne le nemščina, svojo domovino kot literarni jezik. Koroška je domovina Florjana Lipuša in resnično sem vesel, da sva sodobnika."

Handke je v nemščino prevedel eno Lipuševih najpomembnejših del Zmote dijaka Tjaža. "Ko sem se vrnil v Avstrijo, sem hotel izpopolniti svojo slabo slovenščino. Tega nisem želel storiti prek časopisov in gledanja televizije, ampak z literarnim delom. Pravzaprav sem se želel le naučiti slovenščine, a sem po dveh straneh, skozi kateri sem se prebil s težavo, spoznal, da gre za nekaj velikega. Wolfgangu Schafferju iz založbe Residenz Verlag sem predlagal, da bi izdal knjigo in takoj se je vnel zanjo. To je bil prvi tak čudovit trenutek," je dodal Handke.

Kako z jezikom ravnati
Po besedah založnika in poznavalca njegovega dela Lojzeta Wieserja nagrada pritrjuje temu, da ni pomembno, koliko ljudi govori jezik, temveč kako znajo s tem jezikom ravnati.

Wieser je še povedal, da je visoko avstrijsko priznanje slovenskemu pisatelju za Avstrijo in širše nekaj zelo pomembnega: "V današnjem času, v katerem se najrazličnejši tokovi ponovno razvijajo, je to izraz, da je trenje med preteklostjo in prihodnostjo vendarle udarilo v drugo, pozitivno smer. Jezik, ki je v tej deželi že desetletja bil in je še vedno zanikan, je dobil s tem večjo in širšo pozornost. To pomeni, da je desetletja trajajoči literarni boj proti umiranju in zaničevanju slovenskega jezika s tem priznanjem pokazal, da je kultura več kot samo neka beseda, da v grapah in dolinah lahko nastanejo biotopi največjega in najširšega pomena za človeški in literarni razvoj."

"Čast za ustvarjalca in za slovensko okolje na Koroškem"
V imenu Društva slovenskih pisateljev se je odzval zamejski pisatelj iz Trsta Marko Kravos, ki je spomnil, da je bil Lipuš vedno na svoj oseben in koroški način soustvarjalni člen sodobne slovenske književnosti. Kot tak je bil deležen imenitnih nagrad in temeljitih strokovnih obravnav. "Da ga tudi Avstrija prek svojih najvišjih predstavnikov zaznava kot del svoje kulturne in umetniške podobe – in to z državnim odličjem potrdi –, predstavlja po eni strani čast tako za ustvarjalca kot za slovensko okolje na Koroškem."

Vodja zamejske kulturne institucije Pavlova hiša Susanne Weitlaner je v svojem odzivu spomnila, da imajo "majhni jeziki", med katere je uvrstila tudi slovenščino, težave pri uveljavitvi na evropskem oziroma svetovnem knjižnem trgu. To uspe le nekaterim avtorjem oziroma avtoricam in mednje spada Lipuš.

Lipušev za kresnika nominirani zadnji roman Gramoz je lani izšel pri založbi Litera. Urednik Orlando Uršič je ob nagradi zapisal, da je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj se bo avstrijska država tako poklonila Lipušu kot pisatelju evropskega formata. Lipuš je cenjen kot izjemen stilist, kot pa je poudaril Uršič, je poleg tega "tudi pomemben pričevalec polpretekle zgodovine, njegova tema so grozote nacizma in fašizma".

Priznanje bo dobil 1. oktobra
Avstrijsko državno nagrado Republika Avstrija vsako leto podeljuje osebnosti s področja arhitekture, likovne umetnosti, književnosti ali glasbe. Lani jo je dobila umetnica Renate Bertlmann, leto pred tem pisatelj Gerhard Roth.

Najvišje avstrijsko kulturno priznanje, vredno 30.000 evrov, bodo Lipušu podelili 1. oktobra.