Raymond Pettibon je v svojih delih prepletel zgodovinsko refleksijo, čustva, poetične domislice in glasno kritiko ameriške družbe. Foto: EPA
Raymond Pettibon je v svojih delih prepletel zgodovinsko refleksijo, čustva, poetične domislice in glasno kritiko ameriške družbe. Foto: EPA
false
Pettibonova umetnost zbode, daje maničen, kričav občutek in redko ponudi enostavno rešitev. Foto: EPA

Risbe, s katerimi na svoj način že več kot tri desetletja zapisuje ameriško zgodovino, mitologijo in kulturo, je Raymon Pettibon prepletel z zgodovinsko refleksijo, čustvi, poetičnimi domislicami in glasno kritiko. Od 60. let je ustvaril že na tisoče risb, v katerih združuje podobo in besedilo, ter instalacij, ki so bile razstavljene v galerijah in muzejih po vsem svetu.

Pettibon že vse od začetka kariere v svoja dela vključuje like iz filmov in književnosti, stripov in televizije. Njegov vizualni univerzum naseljujejo duhovi iz zadnjega stoletja ameriške zgodovine, med njimi so liki, kot so Charles Manson, Superman in Ronald Reagan. Njegova dela zaznamujejo ekspresivne barve, linije in geste.

Fraze, ki dajo misliti
Prav ročno napisane fraze dajejo njegovim risbam piko na i, a besede in slike so mnogokrat zunaj logične sinhronizacije. Nekatera besedila se zdijo, kot da bi bila vzeta iz filmskih scenarijev, druga iz klasične književnosti, tretja pa delujejo kot prazno govoričenje. Celostno gledano Pettibonova umetnost zbode, daje maničen, kričav občutek in redko ponudi preprosto rešitev, so zapisali pri spletnem The New York Times.

Ostra politična kritika je eno Pettibonovih najbolj zanimivih področij, njegove tarče pa znajo biti zelo specifične, saj se loti tako "zakajenih" hipijev kot ameriške vojne v Iraku. Njegova dela so polna liricizma, nostalgije in humorja ter prikazujejo ameriško kulturo, kot jo je umetnik doživljal v zadnjih 60 letih.

Prejel nagrado grafičnega bienala v Ljubljani
Rodil se je leta 1957 v mestu Tuscon v Arizoni, odraščal pa v južni Kaliforniji. Študiral je ekonomijo in nekaj časa poučeval matematiko, nato pa se je odločil, da se bo posvetil umetnosti. Širše občinstvo ga je najprej spoznalo kot avtorja ovitkov zgoščenk zasedb, kot so Black Flag, Minutemen ali Sonic Youth.

V New Yorku živeči umetnik je svoje delo predstavil na številnih samostojnih razstavah ter sodeloval na več pomembnih skupinskih predstavitvah. Med drugim je sodeloval na bienalu v Benetkah leta 1997 in 2003. Leta 2003 je prejel veliko nagrado 25. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Žirija mu je nagrado namenila za dotedanje delo in prispevek k bienalu, kjer se je Pettibon predstavil s knjigo Plots on loan/Parcele na posodo, ki vsebuje njegove litografije in besedila.

Razstava v New Yorku bo na ogled do 9. aprila.