Ljudski glasbenik Enes Salman vsak petek izvaja sevdalinko, starodavno obliko ljubezenske pesmi iz Bosne in Hercegovine, ki je bila ta mesec uvrščena na Unescov nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Strokovno podporo pri pripravi predloga je zagotovila akademska skupnost, pri čemer so sodelovali predstavniki Univerze v Sarajevu in Univerze v Mostarju, poroča Al Džazira.
Nisem depresiven, še več, zelo rad imam tragičnost sevdalinke. Tudi ta se preliva v nas in nas oblikuje, preoblikuje, krepi, kali, spreminja. Mislim, da nas celo spreminja na bolje, nas utrjuje in izbrusi za vse, kar nas še čaka. Prav v takih besedilih sem našel tudi najglobljo ljubezen, najmočnejša čustva in strast.
Ministrstvo za kulturo in šport v BiH-u: mesto sevdaha na tem seznamu je nesporno
Zasedanje 19. medvladnega odbora za nesnovno kulturno dediščino, na katerem so uradno registrirali sevdalinke, je potekalo v Paragvaju, a sam postopek vpisa je trajal več let. Ob koncu je svoje veselje izrazila tudi ministrica za kulturo in šport Bosne in Hercegovine Sanja Vlaisavljević. Poudarila je, da je to slovesni trenutek za vse Bošnjake doma in po svetu. Pomočnica ministrice Mirela Milićević-Šečić, ki je s svojo ekipo sodelovala pri procesu vpisa, je dejala, da s tem dejanjem sevdalinka postaja "del svetovnega kulturnega mozaika".
Imamović: Sevdah je za Bosance in Hercegovce posebna vez z domovino
Sevdalinka, pogosto imenovana balkanski bluz, je melanholična mestna ljubezenska pesem iz 16. stoletja. V zadnjih letih je nekaj mlajših glasbenikov z novimi interpretacijami sevdalinke pripeljalo do svetovnega občinstva. Eden od njih je Damir Imamović, čigar oče in dedek sta bila znana barda sevdalinke. "Z izobraževanjem in raziskovanjem na področju sevdaha sem se začel ukvarjati zato, ker sem ugotovil, kako malo javnost dejansko ve o žanru sevdalinke. Želel sem ljudem nekako približati, kaj je ta glasba in kakšna je njena zgodba," je o svojih začetkih dejal Imamović, katerih albumi so bili izpostavljeni med najboljšimi v kategoriji glasba svetov v reviji Songlines in na lestvici Transglobal World Music Chart.
"Sevdah je za Bosance in Hercegovce, razseljene po vsem svetu zaradi vojne ali ekonomskih razlogov, zagotovo posebna vez z domovino," je za MMC pred leti dejal glasbenik, skladatelj in filozof. "Po mojem mnenju živimo v dobrih časih za ljudsko glasbo, saj imamo možnost uporabljati arhive kot še nikoli do zdaj. Danes gotovo vemo veliko več o zgodovini te glasbe kot kadar koli prej," je dejal Imamović. Rezultat Imamovićevega raziskovalnega dela so številni projekti, kot je bila velika multimedijska razstava v Umetniški galeriji v Sarajevu leta 2015 in njegova knjiga o zgodovini žanra sevdah leta 2016.
Amira Medunjanin: Sevdah je svobodna oblika
"Vživim se v vlogo, poglobim se v svet pesmi in se vrnem v preteklost. Iskreno povem, da res ni lahko. Ni demagogije. Na koncertu čutim vse to, kar so doživljali ljudje, ki nastopajo v zgodbi. Zelo naporno je. Med koncertom gotovo izgubim približno dva kilograma. Čustveno si izžet," pa je za MMC pred leti povedala glasbenica Amira Medunjanin, ki ne želi zgolj reproducirati sevdalink ali katerih koli drugih tradicionalnih pesmi, ki so jih izvajali v 60. ali 70. letih. Pri ustvarjanju uporablja glasbila, kot so klasični ali džezovski klavir, ki ga prej v sevdahu nismo slišali.
"Našo glasbo uvrščajo med svetovno glasbo. Pridejo tudi ljudje, ki jih zanima kaj novega, eksotičnega, česar še niso slišali. Zahvaliti se moramo skupini Mostar Sevdah Reunion, še pred tem pa skupini Dertum, ki je delovala v Sloveniji. Pokojna Farah Tahirbegović je vse to začela. Prva se je zavzemala za to, da se sevdah širi zunaj meja. Za ljudi je to novo, drugačno. Poslušalci so torej vedno zelo različni, odzovejo pa se vsi enako," je še dejala Medunjanin o raziskovalcih in poslušalcih sevdaha.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje