Sorodna novica Nobelova nagrada za književnost za Louise Glück pozitivno presenečenje

77-letno ameriško pesnico Louise Glück, sicer profesorico angleščine na univerzi Yale, so nagradili za njen "nezamenljivi pesniški glas, ki s strogo lepoto naredi individualen obstoj univerzalen". Njen knjižni prvenec Firstborn je izšel leta 1968, skupno je objavila 12 pesniških zbirk, ob teh pa tudi zbirke esejev o poeziji.

Intimni pesniški natečaj v otroštvu
Nobelovka je v svojem predavanju obudila spomine na čas, ko je še kot dekletce prišla v stik s poezijo in v lastni glavi priredila natečaj za "največjo pesem na svetu". Finalistki sta bili pesnitev The Little Black Boy Angleža Williama Blaka (1757–1827) in pesem Swanee River Američana Stephena Fosterja (1826‒1864), sicer znanega tudi kot "očeta ameriške glasbe". Kot je povedala, si je obe deli recitirala v mislih in se v predavanju spomnila tudi na afiniteto, ki jo je čutila ob tem.

"Bila sem prepričana, da se je še posebej Blake nekako zavedal tega dogodka. Razumela sem, da je mrtev, vendar sem čutila, da je še zmeraj živ, saj sem slišala glas, ki me je nagovarjal, sicer prikrito, a bil je njegov glas," je dejala in dodala, da je Blake zmagal na natečaju.

Presenečenje ob razglasitvi
Nadalje se je Louise Glück dotaknila svojega presenečenja, da so ji namenili Nobelovo nagrado za literaturo. "Tisti, ki pišemo knjige, želimo najbrž doseči mnoge. Toda nekateri pesniki niso deležni tega, da bi jih dosegli v prostorskem smislu, kot je napolnjen avditorij," je dodala.

"Verjamem, da se je Švedska akademija pri podelitvi te nagrade odločila za počastitev intimnega, zasebnega glasu, ki ga lahko javno podajanje včasih povišuje ali širi, vendar ga nikoli ne nadomesti," je še dejala po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Občutno drugačna lanska izkušnja
Letošnji dogodek s predavanjem lavreatke za literaturo je bil v popolnem nasprotju z lanskim, ko so v Stockholmu potekali tudi ulični protesti, saj so Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2019 izročili avstrijskemu avtorju Petru Handkeju. Nestrinjanje mnogih s to izbiro je posledica njegovih prosrbskih stališč med vojnami v 90. letih preteklega stoletja in njegove udeležbe na pogrebu Slobodana Miloševića.

Nobelove nagrade praviloma podelijo 10. decembra, ob obletnici smrti Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Letošnje nagrade so vredne 10 milijonov švedskih kron (približno 909.500 evrov). Organizatorji so že prej odpovedali pogostitve v čast nagrajencem v Stockholmu in Oslu, kjer podelijo Nobelovo nagrado za mir, še navaja DPA.