Operna predstava v dveh dejanjih, ki bo nocoj odprla novo sezono mariborske Opere, je nastala v režiji Krešimirja Dolenčića in pod taktirko Ivana Huta.

"Svetovno znana in še nadvse priljubljena Mozartova opera Čarobna piščal današnjemu občinstvu ponuja več kot le pravljice, občudovanja vredno lahkotnost visokih koloratur in dunajsko razsvetljensko komedijo," so zapisali pri SNG-ju Maribor.

Dodajajo še, da režiser delo "prepleta med klenim meščanskim gledališčem, idejo nove ureditve sveta in igro filozofskih misterijev," obenem pa ne izpusti njenega humornega vidika.

Zgodba, ki se življenjskih vprašanj loteva skozi humor
Čarobna piščal je opera v dveh dejanjih, ki velja za eno največjih Mozartovih mojstrovin. Skladatelj jo je ustvaril leta 1791, v zadnjem letu svojega življenja, delo pa se zaradi kompleksne vsebine, polne simbolizma in humorja, uvršča med izrazno najmočnejše glasbeno-gledališke stvaritve iz dobe razsvetljenstva.

Predstava odpira teme, kot so boj med svetlobo in temo oz. med dobrim in zlom, kar je Mozart spretno izrazil skozi podobo princa Tamina, ki je razpet med temačno gospostvo Kraljice noči in Sarastrovim "razsvetljenim" duhovniškim templjem. Tukaj pa je tudi ptičar Papageno, ki predstavlja preprostega človeka, nagnjenega k zemeljskim užitkom, s čimer deluje kot nekakšno nasprotje Taminovi plemenitosti.

Hrvaški režiser in gledališki ustvarjalec Krešimir Dolenčić je režiral že v številnih gledališčih, med drugim v HNK-ju v Zagrebu, Splitu in Reki, ter na različnih festivalih, kot so dubrovniški poletni festival, festival splitsko poletje ter reške poletne noči. Sodeloval je tudi že z mariborsko Opero, kjer je ustvaril Poulencove Pogovore karmeličank in Monteverdijevo Kronanje Popeje. Skupaj je do zdaj režiral več kot štirideset dramskih predstav na besedila različnih avtorjev – od Machiavellija, Držića, Shakespeara, Molièra, Gogolja, Verna, Wilda pa vse do Iljfa, Petrova, Brechta in raznih sodobnih avtorjev. V Šanghaju in Pekingu je režiral Verdijevo Aido, pri kateri je sodelovalo več kot 2800 izvajalcev, za svoje umetniško delo pa je tako na Hrvaškem kot v tujini prejel več kot trideset nagrad, med katerimi še posebej izstopata nagrada Denisa de Rougemonta za najboljšega mladega umetnika, ki ga podeljuje Združenje evropskih gledaliških festivalov, ter prestižna nagrada Tito Strozzi.

Iz Hrvaške za to priložnost prihaja tudi dirigent Ivan Hut, ki je decembra 2020 postal rezidenčni dirigent Dubrovniškega simfoničnega orkestra. Hut je na zagrebški glasbeni akademiji diplomiral iz viole, nato pa kot violist nastopal v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Sloveniji, na Češkem in Madžarskem. Bil je član splitskega komornega orkestra, pozneje pa tri leta tudi predsednik Zveze MAG (Mladi akademski glasbeniki Split), v okviru česar je v Splitu organiziral tri MAGfestivale komorne glasbe in več kot 30 koncertov MAGsezone. Leta 2016 je končal dodiplomski, leta 2018 pa še magistrski študij dirigiranja na Umetniški univerzi Codarts v Rotterdamu. Od takrat intenzivno sodeluje s številnimi priznanimi orkestri, kot so Sinfonia Rotterdam, Zagrebška filharmonija, Simfonični orkester HRT, komorna orkestra v Zadru in Varaždinu, Simfonični orkester Univerze v Guanajuato v Mehiki idr. Prav tako je bil štipendist Sklada Lovra in Lilly Matačić in Fundacije Het Kersjes, ki spodbuja umetniški razvoj mladih dirigentov na Nizozemskem.