Arhiv Belokranjskega muzeja v Metliki bo svojo stalno muzejsko razstavo dopolnil z redkim predmetom, ki ga hranijo v svojih prostorih. Po poročanju novinarke Televizije Slovenija Petre Držaj gre za več kot 430 let staro knjigo čevljarskega ceha, v katero so mojstri zapisovali pomembne dogodke in določena pravila. Zapisi slovenskega jezika v teh uradnih listinah so eni najstarejših pri nas. Izsledke raziskav Janeza Weissa, Borisa Golca in Alenke Jelovšek, ki so podrobno preučili starodavno knjigo in poudarili redko uporabo slovenskega jezika, je Belokranjski muzej objavil tudi v obliki monografije.

Izsledke raziskav bodo nadgradili tudi s stalno razstavo
V knjigi je denimo zapisano "pravilo iz leta 1599, kako en član ceha ne sme drugemu članu jemati posla. In prav ta notranja pravila samega ceha, ki so jih postavili mojstri med seboj, so za nas pomembna, ker so pisana v slovenskem jeziku že leta 1599." Knjiga je zato edinstveno ravno zaradi jezika, poudarja Weiss, ki je tudi urednik monografije o knjigi.

"Zapisi v metliški cehovski knjigi so v nemškem, ki je pričakovan in običajen jezik, kot v slovenskem jeziku, kar je izredno in izjemno. Zato, ker pač drugje po krajnskem te prakse ni. Metlika ima to izjemno dediščino, ki priča, da se je slovenski jezik uporabljal v gospodarstvu dežele in to je nekaj, s čimer se druga mesta v Sloveniji ne morejo pohvaliti."

Vrednost knjige metliškega čevljarskega ceha potrdili strokovnjaki
Direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek je za Televizijo Slovenija tudi opisala zgodbo, kako je knjiga prišla iz muzejskega arhiva. "Ko je v monografiji o Metliki (iz leta 2018 op. a.) zgodovinar Boris Golec zapisal, da so slovenski vpisi v knjigi metliškega čevljarskega ceha posebnost brez primere, smo se v Belokranjskem muzeju zdrznili. Ali res hranimo rariteto, o kateri ne mi sami, ne strokovna in širša javnost ne ve prav veliko," se je vprašala Brancelj Bednaršek.

Z namenom, da razkrijejo vrednost knjige, so k sodelovanju povabili tri raziskovalce – Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, Borisa Golca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter Janeza Weissa, vodjo Muzejske zbirke v Črnomlju, ki je Metliško cehovsko knjigo tudi uredil.

Izsledke raziskav bodo nadgradili tudi s svojim naslednjim projektom Belokranjskega muzeja, stalno razstavo z naslovom V deželi, ki se imenuje Metlika: Bela krajina v srednjem in novem veku, je še sporočila direktorica muzeja. Na razstavi, ki jo bodo pripravili v letošnjem letu, bodo na ogled tudi ohranjeni predmeti iz zapuščine metliškega čevljarskega ceha se ohranili, med njimi dve dragoceni skrinji in pečatniki.