Popevka Mile voli disko z drugega albuma priljubljene pevke Lepe Brene in skupine Slatki greh, ki je bil tudi glasbena podlaga za takratno filmsko uspešnico Tesna koža, je v nekdanji Jugoslaviji naznanila začetek vladavine turbofolka, ki je kmalu začel izrinjati druge glasbene zvrsti. Zato je zanimivo, da je refren popevke navdihnil takrat komaj rojeno Velenjčanko, vizualno umetnico Kajo Avberšek.
Skoraj štiri desetletja pozneje je Mile glavni junak stripa 35-letne vizualne umetnice, diplomirane industrijske oblikovalke Kaje Avberšek, ki je odraščala v Velenju in poslušala tudi to glasbo. Pred kratkim pa se je Mile iz njenega istoimenskega stripa o nenavadnih dogodivščinah malega jamskega didžeja preselil še na steno Kulturnega centra Metelkova. To je bilo prvič, da se je Kaja pomerila v poslikavi stene v javnem prostoru. Vprašali smo jo, od kod se je spomnila Mileta? Pravi, da je med nosečnostjo tako imenovala svojega sina. "V petem mesecu nosečnosti je nastal Mile. To se je kar nekako iz mene organsko risalo in pisalo, in ko sem imela kar nekaj narejenega, sem pomislila, zakaj ne bi iz tega naredila knjižice," pravi Kaja Avberšek, ki je ustvarila nagajiv in subtilno humoren stripovski album.
Brena je Lady Gaga poznega socializma
Kdo pa je v resnici Mile iz Brenine popevke in kaj priljubljene popevke iz prostora in časa nekdanje Jugoslavije sploh lahko ponudijo današnjim generacijam? "Mile je razredno in etnično zaznamovan človek, kmetavz, rovtar, nekdo, ki se poskuša urbanizirati, a mu to ne uspe. V vse bolj polarizirani družbi, vse močnejših identitetnih politikah in v želji, da se stlačimo v kategorije, etnične in drugačne, Mile ponuja nekaj, kar presega te jasne kategorije," pojasnjuje Ana Hofman z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Vedno ko se sklicujemo na preteklost, v resnici govorimo o sedanjosti, dodaja priznana etnomuzikologinja, ki za Breno pravi, da je bila Lady Gaga ali Madona poznega socializma – obenem tudi izdelek produkcije in tržnega pristopa tega časa. Avtor popevke Mile ljubi disko je bil sicer Milutin Popović Zahar, ki je napisal številne uspešnice, npr. Od Vardarja do Triglava in Hej, Jugoslovani.
"To je še najmanj nostalgija"
Ana Hofman poudarja, da jugoslovanska izkušnja pri mladih generacijah pomeni nekaj posebnega. "Ni nujno, da se mladi ljudje sklicujejo na Jugoslavijo kot takšno. Ni treba, da negujejo tako jugoslovansko identiteto kot izkušnjo, predvsem gre za to, da jim ta prostor omogoča upor proti jasnim etničnim kategorizacijam," poudarja. "To je še najmanj nostalgija," se strinja tudi avtorica stripa. "Ne da bi vzbujala neko nostalgijo, to je v meni, čutim neko povezanost s tem, nisem se nikoli vprašala, kaj je zadaj, ali je to tuje ali domače, meni je prosto domače. To je to, to sem jaz," doda Kaja.
Vsak bere na svoj način
Velenjčanka je nekaj časa živela v Berlinu, zadnja leta pa z možem Bolgarom živi na Kanarskih otokih. Z mejami se ne obremenjuje, ne fizičnimi ne tistimi v glavah ljudi. Sklene, da ustvarja umetniška dela, ki imajo več ravni, da lahko bere to nekdo, ki se mu sanja ne, kdo sta Mile in Brena, nekdo, ki ne bo nikoli mama. Popolnoma različni ljudje, različnih starosti, različnih ozadij, lahko berejo knjigo na svoj način in vsak bo dobil kaj zase, je prepričana Kaja Avberšek.
*Mile voli disko=Mile ima rad disko
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje