Ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča so se njegovemu prispevku likovni umetnosti poklonile razne galerije po Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča so se njegovemu prispevku likovni umetnosti poklonile razne galerije po Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Zoran Mušič: Igrivi konjički, 1949, litografija
Zorana Mušiča so v različnih življenjskih obdobjih privlačili različni motivi. Med prepoznavnejšimi so gotovo njegovi potujoči konjički. Na teh delih povzema slikar vtise kraške krajine in domotožja, te pa nadgradi s potezo čopiča in jih tako prenese na rob likovne abstrakcije. Foto: Galerija Zala
MMC RTV SLO/ Blaž Kosovel
V Narodni galeriji so predstavili umetnikovo bivanje v Španiji. Foto: MMC RTV SLO

Na razstavi Zoran Mušič: Ob 100-letnici rojstva, ki so jo odprli v galeriji Welz in bo na ogled do konca avgusta, so zbrali umetnikove oljne slike, akvarele, gvaše, pastele in risbe.

Po Španiji in Dalmaciji, do Benetk in Pariza
Zoran Mušič, ki je za seboj pustil pomemben in obsežen opus avtorsko prepoznavnih slik in grafik, se je rodil 12. februarja 1909 v Bukovici pri Gorici. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu in tam zaključil študij leta 1934. Po zaključku študija je nekaj časa živel v Španiji, zatem pa odšel v Mariboru, kjer je s prekinitvijo služenja vojaškega roka bival do leta 1940.

Ob začetku druge svetovne vojne je bival v Ljubljani, kjer je živel vse do konca leta 1943. Kasneje so ga aretirali v Benetkah in ga leta 1944 odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Dachau, tamkajšnje izkušnje pa so predstavljale pozneje pomemben navdih za njegov cikel Nismo poslednji.

Leta 1951 so mu v Cortini izročili pariško nagrado (Premio Parigi), istega leta pa je tudi prvič razstavljal v Parizu. Po podpisu pogodbe s Francosko galerijo (Galerie de France) se je v Parizu ustalil in nato živel med francosko prestolnico in Benetkami.

Velik pečat razvoju modernistične slike
Njegov opus ga postavlja med najpomembnejše umetnike 20. stoletja. S svojim delom je vtisnil nepozaben pečat razvoju modernistične slike. V 50. letih, ko je v Parizu prevladovala naklonjenost abstrakciji, mu je uspelo prodreti s figuraliko. V 70. letih je predstavil že omenjen cikel Nismo poslednji, na katerega so vplivala doživetja iz Dachaua.

Leta 1979 je za svoj ustvarjalni opus prejel Jakopičevo nagrado, leta 1981 veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani in 1991 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je leta 2005 na svojem domu v Benetkah.

Poklon slovenskih galerij
Z več razstavami so se stoletnice Mušičevega rojstva spomnili tudi v slovenskih galerijah.
Razstavo njegovih delo so pripravili v Hitovi poslovni stavbi v Novi Gorici, dokumentarno razstavo o umetnikovem kratkem bivanju v Španiji so odprli v Narodni galeriji v Ljubljani, v ljubljanski Galeriji TR3 pa so bila na ogled njegova dela. Akademiki so pripravili simpozij z naslovom Nismo poslednji, še ena razstava pa je Mušičevo ustvarjanje predstavljala v Mestni galeriji Piran. V Umetnostni galeriji Maribor si lahko do 30. avgusta ogledate razstavo z naslovom Zoran Mušič - Podobe Maribora.