Vžigalica: tirnice so iste, postaje pa ne
Jim Field Smith v svojem prvencu zgodbo vodi po ustaljenih tirnicah (fant in punca se spoznata, postaneta par, se spreta in seveda na koncu spet pristaneta v objemu). Omenjeni recept velja za veliko večino romantičnih komedij, zato tudi pustijo tako medel (in obrabljen) vtis.

In medias res: ko se "desetka" zanima za "petko"
Predobra zame se v nasprotju z večino sorodnih filmov bolj osredotoči na enega izmed partnerjev. V tem primeru je to Kirk (Jay Baruchel), ki kot varnostnik dela na letališču v Pittsburghu. Njegovi prijatelji ga opišejo kot kilavega in nesamozavestnega, zaradi česar ga ocenijo s petico (od 1 do 10). Ko med delom spozna brhko in ljubko Molly (Alice Eve), ki kot potnica zakoraka po latališču, mu srce ne znori, ne zaljubi se, ampak zgolj profesionalno opravi svoje delo. Zakaj bi bilo kako drugače? "Molly je čista desetka, med vama je prevelik prepad, razlika dveh točk bi nekako še šla, ampak pet je absolutno preveč," mu lažih upov ne dvigajo prijatelji. A glej ga zlomka, Molly se dejanjsko želi družiti s Kirkom in ga bolje spoznati, njena motivacija pa ni jasna nobenemu iz Kirkove druščine.

Za/proti: prepričljivi Jay Baruchel
Odlika filma je predvsem v liku Kirka, njegovi osebnosti in razvoju. Kirk v telesu Jaya Baruchela je resnično nesamozavesten, negotov, preveč uvideven in ustrežljiv. Pri vsakem dejanju v ozadju ždi nesebična poteza, a ta nikoli ne izvira iz želje ugajati drugim - Kirk tak pač je. Ravno ta pristnost v kombinaciji z nerodnostjo ponuja malce drugačen in svež pristop k prastari tematiki moški - ženska. Na "plus strani" je treba omeniti tudi humor, ki malce odstopa od sorodnih filmov - to velja tako za situacijsko komiko (nekaj nenavadnih prizorov, ki so povezani z letališčem) kot besedno komiko (kjer prednjači (samo)ironija glavnega junaka).

Pod črto: nekaj svežega vetra v prežvečen žanr
Seveda nikakor ne gre za popoln izdelek, na "minus strani" je zagotovo treba omeniti konec, ki je preveč kičast in premočrten. Fokus na sicer zelo dobrem Barucheli ima tudi negativno plat, saj je gledalec prikrajšan za utemeljen razvoj Mollyjinih odločitev in nasploh njenega lika, a Predobra zame ponuja vseeno dovolj svežine v prežvečen žanr.