Segesta, nekoč grška kolonija, leži na severozahodnem delu otoka. Kot so sporočili v izjavi za javnost, je bil oltar verjetno v rabi tik pred vzponom rimskega imperija v 1. stoletju pr. n. št. Stoletja naj bi ležal pod nekaj centimetri zemeljske plasti in vegetacije ob severnem delu akropole (Segesta je ležala na gori Barbaro in imela s sedlom deljeno akropolo). Poleg oltarja so izkopali še ostalino, ki ima podobno obliko in bi lahko bil podstavek za kip. Obe najdbi sta v dobrem stanju, so sporočili.
"Segesta nikoli ne neha presenečati," je odkritje komentiral kulturni minister Sicilije Francesco Paolo Scarpinato. "Izkopavanja še naprej prinašajo predmete, ki omogočajo nove poglede in interpretacije območja, kjer imamo plasti številnih civilizacij," je še dejal v izjavi.
Segesta je bilo eno najpomembnejših mest Elimijcev, enega od treh avtohtonih ljudstev na Siciliji, po tradiciji pa naj bi šlo za potomce skupine trojanskih naseljencev, ki so tja prebežali pred uničenjem mesta. Svoj čas je bila ena vodilnih naselij Sicilije.
Naselje, ki se je med prvo punsko vojno predalo Rimljanom, pod katerimi pa je ohranilo nekatere ugodnosti in doživelo precejšnjo blaginjo, je zaradi lege na vzhodu in jugu varovalo strmo skalovje, manj zaščiteno pobočje so utrdili z obzidjem z monumentalnim vhodom, pozneje pa na višji legi postavili še eno obzidje. Eden od pomembnejših ostankov antične Segeste je slavni tempelj iz obdobja med 430 in 420 pr. n. štetjem. Med drugim se je ohranila tudi helenistična nekropola. Odkrili so nekaj sledi zasnove naselbine, med drugim ceste in bivalnih prostorov. Ob severnem delu akropole pa so ohranjeni tudi ostanki poznejših stoletij, med drugim gradu, mošeje in cerkve iz leta 1442 .
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje