Bolšoj teater - navzven je vse mirno, v zakulisju pa še vedno poteka obnova; oziroma še bolj kot to, se odvijajo pogovori o obnovi in o vedno novem denarju, potrebnem zanjo. Foto: EPA
Bolšoj teater - navzven je vse mirno, v zakulisju pa še vedno poteka obnova; oziroma še bolj kot to, se odvijajo pogovori o obnovi in o vedno novem denarju, potrebnem zanjo. Foto: EPA
Bolšoj teater pred obnovo
Prenovljeni Bolšoj teater naj bi odprli že lani, sedanja prognoza pa odprtje napoveduje za leto 2011. Verjame skoraj nihče. Foto: EPA

Kot uvod zapišimo, da so se od začetka prenove pa do danes predvideni stroški obnove znamenitega gledališča povečali kar za šestkrat; tako v tem trenutku velja, da bo projekt 'pogoltnil' 450 milijonov evrov. Oziroma veliko več, kot bi stala novogradnja, popolna rekonstrukcija stavbe, zgrajene v dvajsetih letih 19 stoletja. In kot svojo misel dopolnjuje nekdanji minister za kulturo Mihail Švidkoj, bi bila ta pot tudi veliko hitrejša.

Nenavadna podražitev projekta in trikratno plačilo načrtov
Vsem očitkom o nesmotrnosti in počasnosti napredovanja obnove je zdaj piko na i dodalo še poročilo računskega sodišča, ki je državno direkcijo za gradnje, rekonstrukcije in restavratorske posege ter gradbeno podjetje Kurortprojekt obtožilo zlorabe svojega položaja. Mediji sicer govorijo o finančnem škandalu, državno tožilstvo in član računskega sodišča Aleksander Nazarov pa sta bolj zadržana in odgovornim za obnovo očitata nenavadno podražitev projekta in nenačrtno porabo za obnovo namenjenih finančnih sredstev. Ta diskurz je verjetno kar nekoliko premil, če upoštevamo to, da je omenjena direkcija projektantske načrte in pripravo dokumentacije plačala kar trikrat.

Trikratno pripravo dokumentacije in načrtov ter nenehno povečevanje stroškov obnove direktor direkcije Jakov Sarkisov pojasnjuje s tem, da so raziskave stavbne konstrukcije po začetku obnovitvenih del pokazale, da je stavba še veliko bolj načeta, kot se je zdelo ob pripravi prvih načrtov obnove. Poleg tega so se ravno v zadnjih letih zaostrili normativi, ki jih mora izpolnjevati vsaka zgradba, zaradi česar je bilo treba k na začetku predvidenim prideti še nekatere nove posege. Ki seveda stanejo.

V Bolšoj teater najprej leta 2011
Zgradba je sicer zares docela dotrajana. Leseni temelji so bili nagniti, zunanje stene razpokane in grozile so z razpadom. Glavna in prva naloga restavratorjev je bila tako utrjevanje temeljev in vzpostavljanje stabilne vezi med zunanjimi zidovi in skalnato podlago, na kateri stoji Bolšoj teater. Rusov pa ne jezi le čudno postopanje z denarjem, ampak tudi zavlačevanje z obnovo. Enega draguljev ruske kulture naj bi po prvotnih načrtih ponovno odprli že lani, zdaj pa se govori o letu 2011. Verjame pa tej napovedi ne kaj dosti ljudi.