Tokratni izbor osmih filmov odraža predvsem različne jezike in perspektive plesnega filma, ki mu uspeva v krajših formatih graditi raznoliko krajino, ki še posebej močno odseva čas. Filme je za tokratni večer plesnega filma izbrala ekipa Plesnega teatra Ljubljana v sodelovanju z režiserko Natalijo Manojlović in filmarjem Matjažem Mrakom. Po projekciji bo sledil pogovor z avtorji izbranih filmov.

Plesni film – v nasprotju z minljivo naravo plesa – v večni sedanjik "ujema" različne prostore in medprostorja, ki se gibajo med arhaičnim in distopičnim pogledom, obenem pa vanj umešča različne gostote energije giba, ki vsak plesni film skupaj spaja v nedeljivo celoto, v avtorski podpis, so zapisali pri Plesnem teatru Ljubljana in Slovenski kinoteki.

Izbrali so filme Snježane Premuš in Luke Umeka V-hodi, Andreje Rauch Podrzavnik in Primoža Korošca Nujni klic, klic in prebujenje, Vanje Meško in Lilli Kuschel Ljubezen, Kaje Lin Jagodič Avguštin in Mickaela Marsa Riviere Orbita verzija II, Denisa Semiča in Alje Turk Hvala Človeški algoritem, Michala Rynia in Nastje Bremec Rynia Drop, Anamarie Klajnšček in Joana Perez-Villeagas Isti zrak ter Neže Jamnikar Bajanje.

V-Hodi skozi subtilno "črto" med interjerjem in eksterjerjem ves čas preigrava perspektive možnega (pogleda) ter vprašanja med ujetostjo in svobodo (plesalke). Andreja Rauch Podrzavnik v svojem filmu igro med svetlobo in gibom ter izvrstno glasbo dodatno razpne z medprostorjem giba treh plesalcev, medtem ko avtorica Vanja Meško v filmu Ljubezen v središče dogajanja postavi plesalko v njeni edinstveni plesni govorici v urbanem okolju, ki subtilno nakaže, kako okolje zre v nas. Kaja Lin Jagodič Avguštin v Orbita verzija II v večni sedanjik ujeto verzijo urbanega življenja dodatno razširja v umetelno prepleteni duet, medtem ko Denis Semič v filmu Človeški algoritem perspektivo pogleda seli na ptičjo perspektivo in na večje število plesalcev, ki vsak po svoje in vsi skupaj ustvarjajo občutje distopičnosti, je o izbranih filmih zapisala Andreja Kopač.

Kot je še dodala, filmsko popotovanje nadaljuje izkušeni plesno-filmski dvojec Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia, ki v filmu Drop prenese zračni element v energični preplet interjerja, giba in vode, medtem ko Anamaria Klajnšček v sodelovanju z Joanom Perezom-Villegasom peotičnost giba prenese v eksterjer, v naravo, in mu v filmu Isti zrak skupaj z znakovno govorico odpre polje za dodatno sinestezijo. Kot posebna omemba – in hkrati kot obrat v govorici – velja omeniti etno-plesni film Bajanje avtorice Neže Jamnikar, v katerem se zdi, kot da se distopija na koncu horizonta (med zemljo in nebom) poveže z arhaičnim, tako v človeku kot v človeški družbi.