Razstava poskuša skozi fotografije in izjave uporabnikov stavb javnosti približati edinstveno izkušnjo posameznih arhitekturnih projektov.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je izkušnja v prostoru tako neizbežna, kot so besede, s katerimi nagovorimo bližnjega. Iz izkušenj se najlažje učimo, nekaj razumemo ali izluščimo pomen, si oblikujemo spomin ali celo ustvarimo novo idejo. Osebne izkušnje v arhitekturi tako lahko pomembno vplivajo na naše prihodnje odločitve, kje in kako bomo bivali oz. živeli. Skupne izkušnje in skupno razumevanje prostora pa osmišljajo in oblikujejo javni prostor, ki tako postane nosilec kulturnih vrednot in omogoča kakovostno življenje družbe.

Na razstavi je predstavljenih deset projektov različnih tipologij, od lesene brvi, stanovanja na podstrešju, prenovljene hiše in knjižnice do poslovne stavbe. Misli njihovih uporabnikov oz. snovalcev pa gledalcu razkrivajo različne odnose med hišami in uporabniki ter tako omogočajo vpogled v večplastno razumevanje arhitekture.

Arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič sta o predstavljenem projektu Center poezije Tomaža Šalamuna zapisala: "Knjige so mogočnejše od prostora, ustvarjajo sobo brezmejnega sveta. Zbirka knjig Tomaža Šalamuna določa Centru tako vsebino kot obliko. Na temnih in tektonskih policah knjige poezije zapolnjujejo sobo do njenih skrajnih robov, od stene do stene, od stropa do tal. Fizično določajo prostor branja, ki postane prostor spominjanja, raziskovanja in neskončnosti domišljije. Vpogled v osebno knjižnico pesnika razkriva globine njegovega sveta, njegovih misli in vprašanj, ki so postali zdaj namenjeni vsakomur, ne le tistim, ki so pritisnili na zvonec stanovanja Krašovec-Šalamun na Dalmatinovi."

Prebivalec sosednje vasi pa je o projektu Brv na Rju zapisal: "Preden smo dobili novo brv, si nisem znal predstavljati, zakaj bi jo potrebovali. Zdaj pa je brv-hiška nad vodo postala živahen prostor srečevanja, ko gremo na polje, na kratek klepet s sosedom ali na nedeljski sprehod na levi breg Save Bohinjke. Tukaj lahko srečaš vse: sovaščane, zvedave turiste, ki delajo selfije, opremljene kolesarje, družinske sprehajalce ali mamice z vozički! Tudi v dežju in snegu tu najdemo zavetje!"

Razstava je zasnovana kot dialog med ljudmi in arhitekturo. Omogoča, da pogledamo za pročelja stavb kot razmišljujoči arhitekturni navdušenci, kritično misleči naročniki, raziskovalci umetnosti ali kot radovedni obiskovalci in odločevalci.