V Cankarjevem domu bo nocoj prva od dveh predstav baletnega spektakla Spartak na glasbo armenskega skladatelja Arama Hačaturjana in koreografijo ruskega plesalca Jurija Grigoroviča. Nastopili bodo baletniki Državnega opernega in baletnega gledališča Astana Opera. Orkestru in Ženskemu zboru Slovenske filharmonije bo dirigiral Abzal Muhtidinov.

Po lanskem nastopu na Ljubljana Festivalu kazahstanski državni balet letos v Ljubljani gostuje že drugič. Balet prikazuje junaštvo gladiatorja Spartaka, ki je bil med letoma 73 in 71 pr. n. št. na čelu enega največjih uporov sužnjev v antičnem Rimu. Umetniška vodja baleta Astana Opere, svetovno znana primabalerina in koreografinja Altinaj Asilmuratova, je na današnji novinarski konferenci povedala, da je Spartak tehnično zahteven, sicer pa gre za silovit in čustven balet, ki poleg velikega števila plesalcev zahteva visoko profesionalnost in izjemno kondicijo. Je tudi ena redkih baletnih prestav, kjer je težišče na moških plesalcih, vključno z naslovnim likom.

V vlogi Spartaka že desetletje, odkar je Astana Opera pridobila pravice za baletni spektakel, pleše Bahtijar Adamžan. Ta je na današnji novinarski konferenci povedal, da je, odkar jo pleše, rasel z vlogo. Ob tem je izrazil upanje, da bo balet pri slovenskem občinstvu vzbudil željo po obisku Kazahstana in pripomogel k okrepitvi kulturne izmenjave med državama. Poleg Adamžana v nosilnih vlogah plešejo še Arman Urazov kot Kras, Madina Unerbajeva kot Frigija, Ajgerim Beketajeva kot Ajgina in Serik Nakispekov kot gladiator.

Hačaturjan je balet Spartak začel pisati med drugo svetovno vojno, decembra 1941. Delo je bilo dokončano leta 1954 in uprizorjeno dve leti pozneje. Balet sam je dobil končno obliko leta 1968 s koreografijo Grigoroviča. Spartak je tretji in zadnji balet Hačaturijana. Koreografija, ki jo je Grigorovič ustvaril za balet Spartak, pa spada med njegove najslavnejše, med katere se uvrščajo tudi Hrestač, Trnuljčica in Ivan Grozni.

Astana Opera je bila ustanovljena leta 2013 na pobudo prvega kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva. S svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Placido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, se je po navedbah Ljubljana Festivala hitro uveljavila kot ena največjih tovrstnih srednjeazijskih ustanov.

Poleg Spartaka je na programu Ljubljana Festivala na začetku julija še več drugih dogodkov. Že v sredo in četrtek bo z Budimpeškim koncertnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom dirigenta Adrasa Kellerja oziroma Alekseja Kornienka kot solist nastopil ruski pianist Mihail Pletnev.

V Gledališču Glej bo v petek gledališko-plesna uprizoritev Anton Podbevšek Teatra S samimi samotami obdana samota. V Križankah se v nedeljo začenja tradicionalna 27. mednarodna likovna kolonija. Letos bodo na povabilo selektorja Toma Vrana ustvarjali štirje umetniki, ki prihajajo iz Kitajske, Češke, Severne Makedonije in Turčije, ter štirje slovenski umetniki. V gosteh so Zgao Peizhi, Sofie Švejdova, Zlatko Krstevki, Ahmet Ozel, Marko Tušek, Luka Širok, Andreja Srna in Simon Mlakar.

Prihodnji ponedeljek se bo začel s koncertom južnokorejskega filharmoničnega orkestra iz Seongnama ter opero Giuseppeja Verdija Trubadur, ki je poleg 8. julija na sporedu še 10. julija. V znamenju nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna pa bo prihodnji torek, ko bo pod vodstvom Zubina Mehte in s solistko, violinistko Lano Trotovšek nastopil Orkester Majskega glasbenega festivala iz Firenc.