Tokratno je posvečeno burnemu drugemu desetletju 20. stoletja na takratnem Guštanju. Prežihov Voranc se je v bližnji Podgori rodil na današnji dan pred 131 leti.

Srečanje pri Prežihovi bajti vsako leto organizira Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, a je pred enim letom avgustovsko srečanje ob lanski okrogli obletnici rojstva odpadlo zaradi posledic ujme na Koroškem.

Drevišnje srečanje pri Prežihovi bajti bo osvetlilo dogajanje pred stotimi leti na Guštanju, kot so se v preteklosti imenovale Ravne na Koroškem.

Kot so ob tem spomnili pri Koroškem pokrajinskem muzeju, se je Lovro Kuhar po prvi svetovni vojni vrnil domov, pomagal domačim, se preživljal z različnimi deli in se zaposlil tudi v Thurnovi jeklarni na Guštanju. Z družino je živel v uradniški hiši železarne do leta 1930.

Med letoma 1920 in 1930 je od blizu spoznaval težaško delo in tegobe delavcev ter spremljal in sooblikoval dogodke v domači okolici. Ti so ga osebnostno zaznamovali. Prav socialno, družbeno in politično ozračje na Guštanju v drugem desetletju 20. stoletja je odločno usmerilo pisateljevo življenje in delovanje ter ga oblikovalo v pronicljivega in odločnega borca za pravice najranljivejših, so poudarili pri muzeju.

Na prireditvi, ki se bo pri Prežihovi bajti začela ob 18. uri, bo slavnostni govornik višji arhivist iz koroške enote Pokrajinskega arhiva Maribor Vinko Skitek. Program bo sooblikovala glasbena zasedba Hedera Vento.

Korošci z vsakoletnim tradicionalnim srečanjem pri Prežihovi bajti ohranjajo spomin in širijo spoznanja o pisatelju, njegovem življenju in delu. Spominski muzej, kjer potekajo avgustovska srečanja, sicer ni Prežihova rojstna hiša, ampak prvo lastno bivališče Kuharjevih.

Tja se je družina Prežihovega Voranca preselila leta 1911, ko je bil Prežih star 18 let. Od leta 1979 je tam urejen spominski muzej Prežihovega Voranca, ki je v upravljanju Koroškega pokrajinskega muzeja. Del spominskega območja je tudi bližnji mogočni bronasti portret Prežihovega Voranca s pogledom proti Kotljam, kot ga je upodobil kipar Stojan Batič.