Kot pravi etnologinja Jelka Pšajd, želijo z razstavo poudariti, da se zadostnost izgublja v dveh skrajnostih, v izobilju in pomanjkanju. Izobilje se po njenih besedah danes kaže na več ravneh, v količini pridelane hrane, umetnosti kuhanja oz. tem, da želi gastronomija postati umetnost, česar v preteklosti ni bilo. Hkrati pa, če govorimo o tem, da se zadostnost izgublja med tema dvema skrajnostma, pri pomanjkanju ne moremo govoriti samo o pomanjkanju količine prehrane, ampak posledično tudi izobilja v pomanjkanje okusa, lokalnosti pridelane hrane.

Ne moremo ločeno govoriti o pomanjkanju zadostnosti in izobilja, ampak se to danes prepleta, pojasnjuje etnologinja. "Gledati moramo tudi z drugačnimi očmi, v preteklosti so hrano kot vrednoto družinski člani ali posamezniki izkazovali tudi s tem, da so se ali pri vsakem obroku, zagotovo pa pri glavnem, z molitvijo zahvalili Bogu za pridelano hrano, ki so jo imeli na mizi. S tem, da te molitve ne smemo gledati strogo s krčanskega vidika, kajti če je hrana veljala za vrednoto, bi rekla, da so se ljudje v preteklosti zavedali, da je odvisna tudi od kakovostne pridelave in predelave, od trdega fizičnega dela in pa tudi od tega, da so čez leto pogledovali v nebo, kakšno bo vreme. V nasprotju od danes, ko nam skorajda ni treba več biti hvaležen za to, kar imamo na mizi, ker se vedemo, kot da hrana raste v trgovinah, ne pa na njivah," je povedala Jelka Pšajd.

Razstavljeni so predmeti, predvsem posode, fotografije in skice, prehransko dediščino prikazuje eksperimentalni film. Ker je bilo v Pomurju zelo razvito lončarstvo, so prikazane tudi posode, v katerih so pripravljali in servirali hrano.

"Želeli smo prikazati posodo od prazgodovine, to so posode, ki jih hranimo tudi v muzeju, do danes. Zato so na enem mestu na ogled materiali iz lončevine, kovine, emajlirana in tudi plastična posoda, da vidimo ta razvoj. In če so nekoč pekli v lončenem modelu, je namesto tega modela danes tu škatla s keksi," še pravi avtorica razstave.