Mateja Ratej, ki deluje na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU-ja, se posveča predvsem proučevanju miselnosti med svetovnima vojnama. V monografiji Rožengrunt se je lotila teme ženskega nasilja v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama.

"Po pisanju politične biografije Antona Korošca je bil Rožengrunt, ki obravnava žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah, naravno nadaljevanje mojih raziskav medvojne slovenske družbe z večinskim kmečkim prebivalstvom. Kmečki delavci in delavke so bili najrevnejša kategorija slovenskega prebivalstva in slepa pega Koroščeve politike. Ker je tedanja strankarska politika opustila skrb za kmečki prekariat, se je ta v desetletju pred drugo svetovno vojno množično priključeval ilegalnemu komunističnemu gibanju, medtem ko je revne štajerske predele zajel val hitlerizma," je o knjigi povedala avtorica.

Z Beletrine so sporočili, da to ni le kronologija ali popis dejanj, temveč imamo opraviti s pretanjeno študijo, ki "temelji na analizi kazenskih sodnih spisov, dopolnjenih z dodatnimi viri, kar je pripomoglo k ustvarjanju širše slike o kompleksnosti umorov in razlogov zanje – ti so seveda tudi družbeni, politični, socialni".