Avtor razstave Gregor Antoličič poudarja, da se v razpravah o vojnah večinoma govori o žrtvah med vojaki, pozablja pa se na posledice, ki jih zaradi oboroženih spopadov trpi civilno prebivalstvo. Pričujoča razstava tako na podlagi vrste slikovnega gradiva in predmetov postavlja v ospredje usodo slovenskih vdov, sirot in vojnih invalidov v prvi svetovni vojni in v prvih letih po njej.

Avtor je za pripravo razstave raziskal avstrijske in slovenske arhive ter zbral gradivo, ki ob opisu kolektivnih usod vojnih oškodovancev omogoča tudi prikaz nekaterih individualnih zgodb. Na tej podlagi razstava po navedbah muzeja omogoča obiskovalcu intimnejšo spoznavanje usode najranljivejših družbenih skupin.

"Čeprav so ob državni pomoči tudi dobrodelna društva in organizacije skušale lajšati usodo vojnih oškodovancev, je bil njihov položaj tako med obstojem monarhije, predvsem pa v obdobju po razpadu države, izjemno težak. Oskrba vojnih oškodovancev je bila namreč v Kraljevini SHS neenotno urejena, to pa je slovenske vdove, sirote in vojne invalide diskriminiralo v primerjavi s tistimi iz Srbije in Črne gore," je pojasnil Antoličič.

"Glede na aktualno geopolitično stanje in vojno v Ukrajini je ta razstava vsekakor tudi aktualna, saj nas opozarja in opominja na to, kaj vse vojna prinese s seboj," je dodal.

Direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor Simono Tripkovič veseli, da se je pri pripravi in izvedbi razstave povezalo več znanstvenih in kulturnih ustanov. To so Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri ZRC-ju SAZU-ja, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Vojaški muzej Slovenske vojske, Park vojaške zgodovine Pivka in Muzej narodne osvoboditve Maribor.

"S sodelovanjem lahko pridemo do odličnih rezultatov in v letošnjem letu, ko naš muzej praznuje 65. obletnico obstoja, bomo sodelovali tako z znanstvenimi kot kulturnimi ustanovami, ne samo v Mariboru, ampak tudi v celotni Sloveniji in zunaj njenih meja," je povedala Simona Tripkovič.

Razstava bo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor na ogled okoli pol leta. Po besedah direktorice prikazuje življenja ljudi, ki jih je zgodovinopisje nekoliko zapostavilo. "Razstave, ki bi prikazovale civilne žrtve, ki so imele pomembno vlogo v obeh svetovnih vojnah kot tudi preostalih vojnah po svetu, niso pogoste," je dejala.

Tudi Antoličič opozarja, da "prepogosto pozabljamo na tiste 'žrtve' vojn, ki so jih posledice vojne spremljale tudi po podpisih premirij in mirovnih pogodb".

Ob ranjenih in poškodovanih vojakih na fronti je prva svetovna vojna močno prizadela žene in otroke padlih vojakov. Posebno tragična je usoda t. i. begunskih sirot, ki so preživele taborišča. Eden od dokumentov na razstavi kaže, da je v začetku oktobra 1916 slovensko-hrvaška sirotišnica Marija pomagaj na Dunaju oskrbovala 66 sirot.

Po neuradnih podatkih je v Jugoslaviji po letu 1918 živelo okoli 90.000 vojnih invalidov, 180.000 vojnih vdov in 200.000 vojnih sirot.