Razstava bo v Galeriji ZDSLU na ogled do 12. februarja.

Projekt je zasnovan kot okolje iskrenega odpiranja vsebin in identificiranja z obravnavanimi vprašanji. Kustosinja Irena Čerčnik je razstavo označila za prostor približevanja drugemu in drugačnemu ter deljenja pisane palete izkušenj, ki segajo v različna življenjska obdobja in situacije. Po njenih besedah se postavitev na eni strani osredotoča na problematiki, ki ostajata na robu družbenega zanimanja in razpravljanja, kljub sicer v zadnjih desetletjih precej bolj odprtemu pogledu na seksualnost, rahljanju seksualnih tabujev in uveljavljanju raznolikosti v seksualnosti onkraj heteronormativnih vzorcev. "Kako se soočati s čustvi, težavami, stiskami in pritiski, s katerimi se srečujejo hendikepirani in aseksualni, je področje, ki kar v največji meri ostaja družbeno nevidno in predvsem nerazumljeno," je poudarila kustosinja, ki sicer prihaja iz Centra sodobnih umetnosti Celje.

Kot je pojasnila, umetnici "s pozornostjo, ki jo usmerjata na hendikepirano, s starostjo zaznamovano in aseksualno telo, na prisotnost seksualnih občutij od zgodnjega otroštva do pozne starosti, ne glede na to, ali je telo zdravo ali poškodovano, ter na legitimnost aseksualne spolne usmerjenosti, ki v temeljih krha prevladujoče predstave o univerzalnosti človekove želje po spolnosti, prevprašujeta družbene konstrukte o primernem, sprejemljivem in normalnem ter izpostavljata pravico vseh, brez razlik, do intimnosti, do ljubiti in biti ljubljen ter do lastnega odločanja o prakticiranju neke oblike spolnosti ali ne".

Pripovedi za razstavo sta umetnici pridobili skozi anonimni vprašalnik in pogovore s posamezniki. Na postavitvi so izpostavljena tista vprašanja, ki jih v sodobnem diskurzu o spolnosti redkeje srečujemo in jih marsikdo niti ne pozna, pomembno pa oblikujejo življenja tistih, ki jih doživljajo, je še zapisala kustosinja.

Andreja Džakušič (1971, Celje) je performerka, videastka, fotografinja, intermedijska umetnica in pedagoginja. Ukvarja se predvsem z družbeno angažirano umetnostjo, skupnostno umetnostjo in umetnostjo v javnem prostoru. Diplomirala in magistrirala je iz oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se izpopolnjevala v Bratislavi in Krakovu. Deluje v Društvu likovnih umetnikov Celje in v različnih umetniških kolektivih, kot so SIVA, Javna branja, IVan, IvAnKe, AnKo, Dr. Xenia.

Mojca Senegačnik (1971, Celje) je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojem delu se osredotoča na sodobne družbene pojave in konflikte, zlasti na vprašanja vloge in položaja žensk ter položaja umetnic in umetnikov v sodobni družbi. Zanimajo jo posegi v javni prostor, umeščanje sodobne umetnosti v tradicionalna okolja ter vprašanja avtorstva in skupnostnega dela. Deluje samostojno in v kolektivih KunstHaus, KonstruktK3 in Hiša na hribu ter kot soorganizatorka različnih projektov. Je članica Društva likovnih umetnikov Celje in ZDSLU-ja.