Razstava je postavljena ob stoti obletnici podpisa dokončnega sporazuma glede meje takratne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Madžarske, ki so ga podpisali 8. julija 1924, je za STA povedala avtorica razstave, zgodovinarka Tadeja Andrejek.

Razstava osvetljuje obdobje Prekmurja med letoma 1919 in 1924, ko se je ta prostor spopadal z geopolitičnimi spremembami, je dodala Andrejek. Po njenih besedah prikazuje razstave ključne dogodke, ki so vplivali na to območje. Med drugim pariško mirovno konferenco, ki se je začela leta 1919, na kateri je bilo vprašanje Prekmurja sprva obravnavano obrobno, nato pa postalo predmet intenzivnejših pogovorov.

V ospredju razstave je tudi trianonska pogodba, ki je bila podpisana 4. junija 1920 in je v 27. členu določala mejo v Prekmurju. Poseben poudarek razstave je na delovanju razmejitvene komisije, ustanovljene avgusta 1921, ki je na terenu določala natančne meje, je še povedala Andrejek.

Obiskovalci bodo na razstavi lahko videli različne originalne predmete iz tega obdobja, vključno z bankovci, znamkami in vojaško uniformo, ki jo je za razstavo posodil Pokrajinski muzej Maribor, ter dokumenti, ki so prvič na ogled, saj jih je avtorica pridobila iz arhivov v Budimpešti in Beogradu.

Kot dve posebni zanimivosti je Andrejek za STA navedla, da sta med razstavljenimi predmeti tudi fotografija razširjene razmejitvene komisije in prošnja prebivalcev vasi Hodoš iz leta 1921, v kateri so želeli, da se vrnejo pod madžarsko oblast.

Razstava, ki bo odprta v razstavišču Stolp soboškega gradu, ponuja vpogled v zgodovinske procese oblikovanja meje v Prekmurju in bo na ogled do 30. junija 2025.