Kot so zapisali v Tolminskem muzeju, so bili pogrebni običaji teh dveh območij v določenih obdobjih zelo podobni, v drugih popolnoma različni. Iz načina pokopa, predvsem pa iz grobnih pridatkov je razvidno tudi, katera arheološka obdobja so pomenila vrhunec v razvoju nekega prostora in katera predstavljajo njegov kulturni zaton. Celjsko je tako svoj vrhunec doživelo v rimski dobi, medtem ko se je "zlata doba" Posočja odvila že pol tisočletja prej, v času starejše železne dobe.

Pričujoča razstava se je razvila iz preproste zamisli, da bi na manjši razstavi predstavili bogat rimskodobni grob iz Mariborske ceste v Celju. Ob prebiranju literature za spremne besede in raziskovanju, kako se je način pokopa spreminjal skozi čas, je vzklila ideja, da bi vse te spremembe tudi prikazali. Številni predmeti, odkriti na grobiščih v Celju in okolici, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje, so bili kot nalašč za to.

Ker se je vse skupaj dogajalo leta 2020, v času omejitve gibanja kot enega izmed ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19, so v Pokrajinskem muzeju Celje poleg fizične razstave prvič predstavili tudi spletno različico.

Kmalu se je v sodelovanju s Tolminskim muzejem porodila zamisel, da bi razstavo razširili in način pokopa na Celjskem primerjali z načinom pokopa na drugem koncu naše dežele, v Posočju. Razširjena razstava je obdržala naslov, za katerega so, kot so zapisali v uvodu kataloga, ki spremlja razstavo v Tolminskem muzeju, dolžni zahvalo stanovskemu kolegu, arheologu Janu Cvitkoviču. Scenarist in režiser, ki je mladostna leta preživel v Tolminu, je namreč leta 2005 posnel celovečeren film s tem naslovom.

Razstavna izvedba Od groba do groba v Tolminskem muzeju bo na ogled do pomladi 2024. Avtorji razstave so Maja Bausovac in Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje ter Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja.