V Mestnem gledališču Ptuj se z uprizoritvijo drugega dela odrske adaptacije romana Severni sij znova posvečajo pisatelju Dragu Jančarju. Po uprizoritvi Severni sij. Erdman v jeseni leta 2022, v katerem je v ospredju junak tega romana Josef Erdman, je v središču pozornosti tokrat ženski lik, umorjena Marjetica. V drugem delu odrske adaptacije, ki jo znova režira Primož Ekart in se tokrat ukvarja z nasiljem nad ženskami, tokrat nastopata Maja Kunšič in Nika Rozman. Predstava je del sezone ptujskega gledališča, ki postavlja v fokus gledališkega razmišljanja vojno.

Sorodna novica Drago Jančar: Človek se v svojem bistvu v dolgih stoletjih ni spremenil

Kaj je zanetil zločin v predvojnem Mariboru?
"V kompleksnem, večplastnem romanu Severni sij pisatelja Draga Jančarja se v pripovedi prepletajo kronika mesta Maribor in njegovih prebivalcev, ljubezenska zgodba, socialna drama, pripoved o brutalnem, absurdnem zločinu in še marsikaj, kar se splete v zgodbo, postavljeno v čas tik pred začetkom strahotne evropske vojne klavnice," je v gledališkem listu zapisal Ekart, ki je tudi avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan.

"Roman je pisatelj med drugim napisal tudi na temelju kratkega zapisa o umoru, objavljenem v mariborskem časniku. Umorjeno žensko poimenuje Marjetica, Marjeta, postavi jo v meščansko okolje takratnega Maribora in jo zaplete v ljubezensko afero, ki se zanjo tragično konča. To je bilo vsebinsko izhodišče za našo uprizoritev," je dodal. Ustvarjalci predstave so se vprašali, kdo bi lahko bila resnična ženska, ki je bila takrat umorjena. Kako je živela? Kako so na splošno živele ženske v tistem času? Zakaj bi lahko bila umorjena? Kakšne vrste zločin je bil to?

Igra vlog: v predstavi se Marjetica iz romana sreča z Ano, resnično osebo
"Pred nami je zaživela Ana, Anica, delavka v Hutterjevi tekstilni tovarni. Tako kot Marjetica tudi Ana živi v mestu delavk in lumpenproletarcev, nemških društev in slovenskih priimkov, v mestu z reko, ki ga deli na levi in desni breg, z reko, ki ga deli na tiste, ki imajo, in tiste, ki nimajo nič, v mestu, ki čaka, čaka, da se nekaj zgodi," nadaljuje Ekart.

V uprizoritvi se srečata Marjetica, lik iz romana, in Ana, resnična oseba. "Pripovedujeta nam o sebi, o svojem življenju in o nasilju, ki se ne bi smelo zgoditi. Njuna pripoved je podobna zgodbi mnogih, premnogih žensk, ki so bile žrtve nasilja ali pa so celo umrle, zgolj zato, ker so bile ženske," je povedal.

Predstava Severni sij. Marjetica je že druga uprizoritev Jančarjevega romana, ki je nastala v sodelovanju Imaginarnega z gledališkimi hišami. Prva, Severni sij. Erdman, se je ukvarjala z zgodbo glavnega junaka v romanu, Josefa Erdmana, prišleka, tujca v mestu, ki se zaplete v ljubezensko afero z Marjetico, in je med drugim tematizirala begunstvo. V sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana so jo uprizorili pred dvema letoma med zidovi neobnovljene palače Cukrarne. Pri tokratni uprizoritvi Imaginarni sodeluje z Mestnim gledališčem Ptuj.

Pri predstavi sodelujejo še glasbenika Sašo Vollmaier in Vid Drašler, avtorja glasbe Boris Benko in Primož Hladnik (kot duo Silence), scenografka Meta Grgurevič, kostumografka Tina Kolenik, koreografka Rosana Hribar, oblikovalka videa Vesna Vega, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec zvoka Jure Vlahovič, snemalec in fotograf Matej Povše, izdelovalka kostumov Rosana Knavs, izdelovalec scene Matej Kirbiš in lektorica Maja Cerar.