Čas je neulovljiva dimenzija, ki jo ljudje lahko le občutimo in merimo z urnimi kazalci. Prihodnjika še ne poznamo, preteklik pa lahko obudimo le v spominih. Zato je edini pravi čas sedanjik. Sodobna paradigma "tukaj in zdaj" se zdi nekoliko zlorabljena, predvsem zato, ker je njeno bistvo zares ključno. Z našo miselno odsotnostjo v trenutku namreč v ozadju nepovratno odteka tudi naš čas. Zato je miselno sidrišče v trenutku tako pomembno. Sicer pa čas na svoj način kroji tudi slušno pokrajino radijskih iger v drugem novembrskem tednu. Malo s humorjem in veliko zares.

Spomini užaloščenih vdov
Monodramo v ponedeljkovem terminu radijske igre na Arsu Dragi pokojniki, blagi možje po predlogi ruskega avtorja Alda Nicolaja je dramska igralka Polona Vetrih večkrat odigrala na slovenskih odrih, tokrat pa tudi v zvočni različici. Kot užaloščena vdova se spominja svojih umrlih mož in na humoren način prikazuje različne like ovdovelih žen.

Režijsko realizacijo igre iz leta 1996 podpisuje Aleš Jan.

Sicer pa je igra našla pot v radijski eter kot spomin na skladatelja Aleša Kersnika, ki se je od tega sveta poslovil letošnjega septembra. Kersnik, rojen leta 1943, se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani nekaj časa izpopolnjeval na Inštitutu za džez v Gradcu. Obenem je bil redno zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Sodeloval je v različnih džezovskih ansamblih in z njimi nastopal na džezovskih festivalih po Evropi. Nastopal je tudi s pop ansamblom Delial, ki je na začetku 70. let preteklega stoletja veljal za eno najboljših slovenskih in jugoslovanskih pop skupin. Zlasti v 60. in 70. letih je s svojo glasbo za različne popevke in izvajalce obogatil jugoslovanski festival zabavne glasbe v Opatiji in Slovensko popevko. Na začetku 80. pa se je posvetil predvsem pisanju skladb za radijske igre za otroke in scenski glasbi za radio, televizijo in gledališče, pa tudi šansonom. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 60 radijskih iger, za katere je zasnoval avtorsko glasbo. Žal se z vsakim takšnim odhodom plast za plastjo nepreklicno poslavlja tudi obdobje, ki so ga ljudje, ki odhajajo, zaznamovali s svojo prisotnostjo in ustvarjalnostjo.

Kolikšna je vrednost človekovega življenja?
Dogajanje torkove radijske igre na Prvem Pogreb po predlogi Toneta Peršaka sproži smrt delavke. V običajnih pripravah upravnih organov nekega kolektiva na delavkin pogreb pa se razkrije vsa grozljiva medčloveška odtujenost. Ta je tako v kolektivu kot zasebnem življenju namreč tako globoko zasidrana, da raziskava življenja umrle delavke ne privede do drugačnih dejstev, razen do premajhne ali celo nikakršne povezanosti s posameznikom in družbo. Šele po tem, ko se človek poslovi od tega sveta, se razkrije njegova prava vrednost, ki mu jo seveda priznajo drugi. Pri čemer so po takšni vrednostni lestvici nekatera življenja vrednejša od drugih, kot so ob dokončnem slovesu tudi večje in manjše žalosti. Tak je pač ta človeški svet. Zato je edino, kar zares šteje, intimna izkušnja lastnega življenja.

Igro iz leta 1981 je zrežirala Irena Glonar.

Ko je bistven umski boj
Sredna kratka radijska igra na Arsu Močnejša je zgodnje naturalistično delo švedskega dramatika Augusta Strindberga, ki je sprva nastalo kot gledališka enodejanka. V njej se je obrnil k človekovi notranjosti in k psihologiji, ki se je razvijala sočasno z vzponom naturalizma. Strindbergova filozofija je temeljila na predstavi, da je bistven umski boj. V njem močnejši umi zmagujejo nad šibkejšimi. Do takšnih spopadov in zmag prihaja nezavedno, nenehno in na vseh področjih. Sicer pa gre za preprosto zgodbo. Na predbožično popoldne se ženski, ena žena in druga ljubica istega moškega, po naključju srečata v kavarni. Gospa takoj prisede h gospodični, ji dobro razpoložena začne kazati darila in ji pripovedovati o svoji družini. Nenadoma pa jo prešine spoznanje in v gospodični ugleda moževo ljubico. Prvotno zaprepadenost zamenja občutek zmagoslavja, saj se počuti močnejšo predvsem zaradi svoje prilagodljivosti.

Igro iz leta 2012 je zrežirala Irena Glonar, v osrednji vlogi Gospe X pa nastopa Nataša Barbara Gračner.

O tem, kar se nas morda še dotakne
V terminu četrtkove radijske igre na Arsu se nadaljuje novembrski Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Drugi iz tega slušnega kroga je Intervju po predlogi Matjaža Kmecla. Za njegovo pisavo je značilna iskrena zavzetost za tisto, čemur se je včasih reklo svoboda, sočutje in ustvarjalnost v kolikor mogoče pravično urejeni socialni družbeni ureditvi. Danes imajo te besede, če jih še poznamo, drugačno, manj zavezujočo vsebino. Kar pa se nas še dotakne, morda tudi zaradi osebne izkušnje, je vojna, ki podaljšuje trpljenje v nevojne dni in leta.

Prav o tem govori tudi radijska igra iz leta 1968, ki jo režijsko podpisuje Žarko Petan, v vlogi intervjuvanke Duša Počkaj, v vlogi novinarja pa Janez Hočevar.

Igor Samobor poje
Tretjo soboto v nizu Igralci pojejo v terminu kratke radijske igre na Prvem prepeva Igor Samobor.

Nenavadna mačja kronika
Drugi novembrski teden v nedeljo na Prvem pa sklepa Odločilni dan v mačji zgodovini, tretja igra iz mesečnega Cikla živalskih radijskih iger za otroke. Matjaž Kmecl je zapisal svojevrstno kroniko o nenavadnih in močno razburljivih dogodkih na dvoru mačjega kralja Mrnjava XIV.

Igro iz leta 1961 je zrežirala Rosanda Sajko, v vlogi Mrnjava pa nastopa Jurij Souček.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365 in RTV Živ Žav.