"Treba je slediti svojim sanjam in zaupati vase, čeprav to zveni kot puhlica," je prepričana vplivna hrvaška blogerka Alis Pečarić Marić, ki je spodbudila številne mlade avtorje z območja, da so sploh stopili na pisateljsko pot, zato se ima za njihovo "book mamo".

V Sloveniji je pravkar izšla že druga knjiga mlade hrvaške pisateljice Ingrid Divković – Knjiga za divjo žensko. Poleti smo brali njen provokativni prvenec Vas j* ego? Malokdo pa ve, da za uspehom Ingrid Divković in še nekaterih mladih avtorjev iz regije stoji Alis Pečarić Marić – ali kot sama sebi reče: book mama. Je vplivna blogerka, njeno spletno stran citajknjigu.com spremlja več kot 360. 000 ljudi. Kako strast pretvoriti v posel, od katerega lahko živiš, smo jo med drugim vprašali v oddaji NaGlas!

Vaš poklic je zelo nenavaden, "book mama". Odkrivate mlade nadarjene pisatelje in jim pomagate najti založnike, njihove knjige pa postanejo uspešnice. Kako ste začeli?
Začelo se je pred petimi ali šestimi leti. Po poklicu sem pravnica, delala pa sem v velikih tujih in hrvaških podjetjih. Opravljala sem zelo dolgočasna pisarniška dela in nisem bila srečna. Potem sem dobila odpoved, pred šestimi ali celo sedmimi leti. To je bila prva odpoved v mojem življenju. V nekem trenutku sem ostala čisto brez upanja. Razmišljala sem, kaj bi lahko sploh počela, potem pa sem se spomnila, da imam najraje knjige. Zakaj se ne bi ukvarjala s tem, kar imam najraje? Tako sem začela. To je bil najprej nekakšen konjiček, ki naj bi me potolažil in mi vlil novo upanje. Potem pa so knjige postale moje delo. Danes se ukvarjam izključno z njimi. Berem jih in priporočam. Vse ljudi bi rada navdušila za branje in jim pokazala, kako pomembne so knjige. Pri tem odkrivam mlade, nadarjene avtorje.

Kako vse poteka?
Vse poteka zelo spontano. Nisem ne literarna agentka ne knjižna kritičarka in nisem študirala ničesar, povezanega s tem. To sta moja ljubezen in strast. Moj nos, nekaj, kar imaš ali nimaš. Ali so to izkušnje, saj sem prebrala zelo veliko knjig, nedavno sem jih naštela kakšnih tri tisoč, ali tisto, kar imam v sebi, neka nadarjenost - preprosto prepoznam tisto, kar je dobro.

Vendar ste tudi dobra motivatorka, saj vam uspe spodbuditi ljudi, da napišejo knjige.
V resnici eno spodbuja drugo. Gre za sprejetost pri bralcih. Vsak pisatelj želi, da bi bile njegove knjige brane. Noče jih izdajati zato, da bi zgolj stale na policah. Pomembno je, da jih ljudje berejo, da pri tem uživajo, se poistovetijo z njimi in se iz njih nekaj naučijo. Zato pisatelj, ko ga bralci prepoznajo in vse več berejo, dobiva vedno večji navdih in želi še več pisati.

Ustvarili ste spletno stran Čitajuknjigu.com, ki jo spremlja 360 000 ljudi. Kaj jim ponujate?
Najprej sem ustvarila profil na Facebooku. Čeprav jih imam že več kot 50 in bi lahko rekli, da sem odpisana, sem sprejela nove tehnologije, ker sem se zavedala, da lahko tako prodrem do zelo veliko ljudi. Najprej sem ustvarila profil na Facebooku. Vsi so se mi smejali, češ, kaj boš ti, starka, na Facebooku (smeh) Vendar sem v tem prepoznala veliko moč in prednost. Ustvarila sem profil na Instagramu in začela pisati blog. Vse troje je zdaj priljubljeno na Hrvaškem in v regiji.

Boste tudi v Sloveniji poiskali nadarjenega pisca, saj ste po materi Slovenka?
Zelo bi rada, a se to še ni zgodilo. Moja mama je iz Žalca. Malo govorim slovensko, a ne bi zdaj na televiziji ... Slovenijo imam zelo rada in upam, da bom tudi tu odkrila mladega obetajočega in nadarjenega človeka.

Vaša stran je zanimiva tudi za vse tiste v Sloveniji, ki radi berejo knjige v hrvaščini, knjige hrvaških avtorjev in knjige drugih avtorjev iz regije, priporočate pa tudi prevedena dela pisateljev z vsega sveta.
Priporočam vse, kar mi je všeč, kar mi je pri srcu. Ko iz mene seva energija, to ljudje prepoznajo. Res gre za svetovno književnost, za hrvaške avtorje, pa tudi pisce iz regije, iz Beograda, Sarajeva oziroma Bosne, Srbije, Makedonije, Črne gore. Mojo stran bere sto tisoč ljudi v Srbiji, prav toliko v Bosni, kakih pet, šest tisoč v Sloveniji, seveda na Hrvaškem, pa tudi v tujini. To so ljudje iz nekdanje Jugoslavije, ki so odšli iskat delo čez mejo. Tudi oni spremljajo mojo stran.

Tako ostajajo povezani s svojim jezikom ... Januarja smo in v tem času se ljudje odločajo za življenjske spremembe. Imate mogoče spodbudno sporočilo zanje?
Vedno rada poudarim, da se ljudje ne bi smeli bati niti odpovedi, sprememb in celo bolezni. Včasih je bolezen sporočilo, da so v življenju potrebne spremembe. Nikar se ne bojte mogoče sprva neprijetnih stvari. Prav te vas spodbudijo, da začnete delati tisto, česar prej ne bi nikoli. Treba je slediti svojim sanjam in zaupati vase, čeprav to zveni kot puhlica. Zdaj vsi tako govorijo. Tudi jaz sem mislila, da bom morala vedno delati tisto, česar ne maram, ker je življenje težko in ker moramo trpeti. A to ni res. Treba je uživati v življenju, zato vsem priporočam, naj nekaj spremenijo, čeprav to sprva ne bo prijetno.

Mogoče se je treba premakniti iz območja ugodnosti?
Seveda. Včasih nam mora iti slabo, kakšen mesec nam mora primanjkovati denarja, moramo se čemu odreči. A potem si je treba prizadevati za tisto, kar nas veseli in kar si strastno želimo. Neverjetno, kako nam uspeva vse, kar delamo s srcem.

Ampak, zdaj se lahko preživljate s svojo spletno stranjo.
Da. Spremenila sem jo v posel, zastavila sem veliko projektov, tudi svojo knjižnico Beri knjigo. Obiskujem zapore, razlagam o pomembnosti branja, zagotavljam knjige bolnišnicam in šolam. Pripravljamo tudi delavnice za otroke, kjer jih učimo brati z razumevanjem in krepiti zaupanje vase. Knjige zelo veliko prispevajo k temu. Delamo z vsemi skupinami.