In res: v zadnjih dnevih aprila so pri založbi Peguin Random House potrdili, da še nikoli videni roman z naslovom En agosto nos vemos (Avgusta se vidiva / Avgusta se vidimo) ne samo obstaja, ampak je tudi pripravljen za objavo. Na police knjigarn po Latinski Ameriki prihaja v letu 2024.
Ugibanja glede dela En agosto nos vemos obstajajo že od leta 1999. Prvo poglavje romana s takim delovnim naslovom je García Márquez namreč tistega leta prebral na nekem literarnem večeru in ga – kot kratko zgodbo – objavil v literarni reviji Cambio. Knjigo je od takrat naprej pilil vse do svoje smrti, a ker ni bil zadovoljen s koncem, je sklenil, da je ne bo izdal.
Ljubezenske peripetije Ane Magdalene Bach
Po edinem znanem odlomku sodeč Márquez piše o 52-letni ženski, Ani Magdaleni Bach, ki na tropski otok pripotuje obiskat grob svoje matere; isto potovanje je naredila vsako leto 16. avgusta že zadnji dve desetletji. Ana Magdalena, ženska "s kapljico grenkega parfuma za vsakim ušesom", se nato z moškim, ki ni njen mož, ljubi v hotelu, kjer je nastanjena. Vsako leto si v hotelskem baru izbere drugega moškega.
Po pisateljevi smrti leta 2014 je obveljalo, da pokojnikova družina dela ne namerava objaviti, češ da se jim ne zdi prav, da bi v javnost spustili nedokončano delo. "Do zdaj sta oba sinova vztrajala pri stališču, da ne bo objavljeno," je za Guardian pojasnil Jaime Abello, direktor Gabove Fundacije. "Očitno sta si po branju rokopisa premislila!"
Márquezova sinova Rodrigo in Gonzalo García Barcha sta prejšnji mesec izjavila, da se jima zdi delo "preveč dragoceno", da bi ga skrivala pred Kolumbijo in pred literarnim svetom, na katerega je imel "Gabov" magični realizem takšen vpliv.
"Avgusta se vidiva je sad še zadnjega napora, ustvarjati proti vetru in proti tokovom. Skoraj deset let po njegovi smrti sva ob branju ugotovila, da ima besedilo veliko močnih delov in ničesar, kar bi okrnilo največji adut Gabovega dela: njegovo sposobnost izmišljanja, poezijo jezika, fascinantno zgodbo, njegovo razumevanje človeške duše in naklonjenost dogodivščinam ter nesrečam, še posebej ljubezenskim, kar je verjetno osrednja tema vseh njegovih del," sta sinova zapisala v izjavo za javnost.
Dodajali niso "niti besede"
O knjigi je za zdaj znano le to, da bo razdeljena na pet delov, katerih rdeča nit je Ana Magdalena, in da skupaj šteje približno 150 strani. Istočasno bo izšla v tiskani in elektronski obliki ter kot avdioknjiga, in sicer v "vseh glavnih svetovnih jezikih", kot je poročala revija Cambio. Ta piše tudi, da bo končna različica "najboljša od vseh obstoječih" in da je doživela tudi uredniške posege. "A dodana ni bila niti ena sama beseda, ki ne bi bila Gabova."
Nicolás Pernett, eden redkih literarnih zgodovinarjev, ki so rokopis videli, je v recenziji, ki jo je objavil portal Gabove fundacije, zapisal, da avtorju "ni uspelo sprejeti dokončnih odločitev v povezavi s postavitvijo določenih spominskih odlomkov, pa tudi o starosti in imenih vseh protagonistov".
Sinonim za magični realizem
García Márquez je najbolj prevajani špansko pišoči avtor na svetu, zapustil pa nam je orjaško literarno dediščino, ki je vplivala na vse od Salmana Rushdieja pa do Disneyjeve animacije Encanto. Kolumbijčev najslavnejši roman, Sto let samote, kronika družine Buendía iz fiktivnega mesteca Macondo, velja za eno najvplivnejših del kanona v španskem jeziku. "Z minevanjem časa pomen njegovega dela samo še raste. Tako kot Dostojevski, Joyce in Cervantes je imel tudi on samosvoj slog in način razumevanja sveta, ki je vplival na številne," je komentiral Ariel Castillo z Univerze Atlantika v Barranquilli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje