Zgodbo, ki jo režira Juš A. Zidar, je Vilčnik postavil na poštni urad, ki je včasih služil kot komunikacijski center, danes pa je samo še eden od členov v verigi prenasičene potrošniške obsedenosti.

Posebnost Vilčnikovega pisanja je po navedbah SNG-ja Maribor pomenska in dogajalna razplastenost, ki aludira na vsemogoče norosti našega časa, za katere sam pravi, da jih "lahko razumemo samo tako, da jih ne"; pomirjenje s tem je pomemben del našega bivanja, manipulacija s tem pa pomemben del ustvarjanja. "Ta absurdna tragična komedija med drugim preizprašuje postavko časa, ki na poštnem uradu na koncu sveta teče počasneje," poudarjajo v gledališču.

V predstavi igrajo Žan Koprivnik, Blaž Dolenc, Gregor Podričnik in Minca Lorenci. "Žunko, Dellarea in Koritnik so trije karakterno povsem različni poštni uslužbenci, ki vedno znova preigravajo iste komične situacije, ki se med seboj razlikujejo le po zahtevah stranke, ki se vsakokrat pojavlja v drugačni vlogi," pravi Vilčnik.

Pošte se spreminjajo v nakupovalna središča
Na idejo za besedilo je prišel iz razmišljanja o prostoru, značilnem za naša vsakodnevna srečevanja, opravke, interakcije. "Vse ostalo je šlo kar samo od sebe. Dandanašnje pošte se trudijo na neki čuden izmaterializiran način oponašati socialna omrežja. Vendar samo flamingo za napihniti ali pa špile za klobase ne morejo nadomestiti očarljivosti medmrežnega zadovoljevanja potreb," je mariborski pisatelj in pesnik povedal za gledališki list.

Uprizoritve se je lotil mladi režiser Juš A. Zidar. "Na intimnem nivoju je to zgodba o posameznikih, ki živijo realnost, ki jih frustrira, in sta edino, kar jim preostane, edino, s čimer se hranijo, fantazma in hrepenenje po nekem drugem življenju, ki se morda nikoli ne zgodi. Torej zgodba o tem, kako nam življenje odteka v iskanju hipnih rešitev, da bi začasno osmislili temeljno nezadovoljenost s stvarno realnim v čakanju na neko drugačno življenje nekoč," je povedal.

Zgodba Vilčnikovih treh poštnih uradnikov po njegovih ocenah detektira problem v njihovi onemogočenosti. "So uradniki na pošti, ki je izropana vseh sporočil. Uslužbenci urada, ki je izvorno posvečen medosebni komunikaciji, v Vilčnikovi 'postapokaliptično' zarisani variaciji pa je izropan sredstev za transfer kakršne koli komunikacije. Protagonisti so tako postavljeni pred nalogo izvrševanja nesmiselnega protokola, ki ne služi nikomur drugemu razen obstoju protokola samega. Kot njegovi zvesti vršilci popolnoma izgubijo orientacijo in realen občutek za refleksijo lastne nesmiselne dnevne delovne rutine, občutijo pa po mojem, da je v njej nekaj temeljno nezadovoljivega. Nekaj, kar ne služi ne potrebam strank niti njihovim lastnim željam – izvršujejo konvencijo, ki je sila frustrirajoča; prevzemajo odgovornost za skrajno stanje disfunkcionalnosti sistema, katerega vršilci so," je še povedal režiser.

Uprizoritev je grajena na gibu in kot svetovalec za gib sodeluje Gregor Luštek. Scenograf in oblikovalec luči je Branko Hojnik, kostumografinja Tina Bonča.