"Spominu na svoje prednike, ki so imeli vizijo in hkrati znali uresničiti sanje", se bodo poklonili z lovorovim vencem. "Glasbena matica je kulturni zavod z umetniškimi cilji, ki se mu mora zagotoviti prostost v umetnostnem razvoju," so poudarjali člani Glasbene matice na začetku 20. stoletja in končno je jeseni leta 1919 svoja vrata odprla prva višješolska ustanova za glasbo na naših tleh – Konservatorij za glasbo.

Začetki Konservatorija za glasbo oziroma srednje glasbene šole v Ljubljani so tesno povezani z razvojem glasbenega šolstva v Ljubljani, ki se je začelo z ustanovitvijo prve državne glasbene šole pri ljubljanski stolnici leta 1807. Po različnih organizacijskih oblikah glasbenega šolstva so leta 1882 v Ljubljani ustanovili šolo Glasbene matice, katere ravnatelj je bil Fran Gerbič. Iz nje je leta 1919 nastal prvi jugoslovanski konservatorij pod vodstvom ravnatelja Mateja Hubada z nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Današnje ime Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je šola dobila novembra 2009.

Leta 1939 je bila ustanovljena Glasbena akademija s srednjo in visoko stopnjo, februarja 1946 pa Akademija za glasbo, ki je imela v svojem sestavu tudi srednjo stopnjo. Sožitje je trajalo vse do leta 1953, ko se je srednja stopnja ločila od Akademije za glasbo in postala samostojna Srednja glasbena šola Ljubljana.

Da bi konservatorij postal "zbirališče vseh Jugoslovanov"
Kot je na mednarodnem muzikološkem simpoziju, s katerim so spomladi pospremili stoletnico višješolskega glasbenega izobraževanja v Sloveniji, dejal vodja Jernej Weis, je bil eden najzaslužnejših za ustanovitev konservatorija prav Matej Hubad (1866–1937). Bil je eden najvplivnejših glasbenikov na Slovenskem, sicer koncertni vodja ljubljanske Glasbene matice in poznejši ravnatelj konservatorija, je povedal Weiss. Zastavil si je velikopotezen načrt, da postane konservatorij "zbirališče vseh Jugoslovanov".

Po Weissovih besedah je imela Glasbena matica v začetnih letih delovanja konservatorija osrednjo vlogo, saj je tako finančno kot personalno izdatno podprla njegovo delovanje. Namen glasbenega izobraževanja je bil na ljubljanskem konservatoriju enak kot na primerljivih ustanovah po Evropi: zagotoviti potrebne strokovne temelje za poklicno glasbeno delo. Tako je bil konservatorij zasnovan po vzoru praškega in dunajskega, zgled njegovemu vodstvu pa je bilo tudi delovanje zagrebškega konservatorija, ki je bil ustanovljen tri leta prej.