"Po nevarni magistrali – čez križišča in ob stranpoteh – je s kitaro na ramenih, kot junak starih dobrih filmov, Kralj prispel na rokovsko sceno. S seboj je prinesel modre, lepe in drzne pesmi, v katerih iskrenost in avtentičnost ostro nasprotujeta perverznosti tega časa," pa njegovo glasbo opisuje beograjski veteran rokenrola Žikica Simić. Glasbeni kritiki jo primerjajo z glasbo Toma Waitsa, kantavtor sam pa jo doživlja predvsem kot način izražanja in povezovanja z drugimi ter se ne ozira na formo.

Nenad Marić alias Kralj Čačka je v čarobni svet glasbe stopil že kot otrok. Po zaslugi očeta glasbenika je pri štirih letih začel igrati kitaro. Iz Čačka se je konec 90. let preteklega stoletja preselil v Beograd in od takrat se aktivno ukvarja z glasbo. Na popularno glasbeno prizorišče ga je leta 2015 izstrelila uspešnica, singel Moj avatar. Pesem pripoveduje o vzporednem življenju sodobnega človeka in novih spletnih identitetah, ki nas dandanes vse bolj zaznamujejo. Zaradi duhovitega besedila in glasbene mešanice šansona in kabareta ga je občinstvo takoj vzelo za svojega.

Sledila sta albuma – Zemlja snova (Dežela sanj) v letu 2016 in Spusti svetlost na put (Spusti svetlobo na pot) dve leti pozneje. Drugega so poslušalci Vala 202 izbrali za najboljši album leta v konkurenci Električnega orgazma in Bajage. Uspeh je bil bliskovit, in to ne le doma. V zadnjih treh letih je Kralj Čačka igral na največjih festivalih v državi in regiji: Exitu, Arsenalu, Ferragosto Jamu, Mountain Music Festu, Arlemmu, NS Koncertu leta, SOMUS-u, Beer Festu ... pa tudi kot posebni gost Darka Rundka pred več kot 10.000 gledalci na Tašmajdanu v Beogradu. Kralj Čačka pravi, da se seveda veseli nagrad, vendar jih doživlja le kot podporo svoji glasbi, predvsem pa sta mu pomembna proces ustvarjanja in stik z občinstvom, to, kar se dogaja na odru in v nas, saj je glasba – pravi – predvsem vprašanje ljubezni in čustev. V njegovi glasbi se zrcalijo bogate izkušnje poslušalca.

"Velikokrat me primerjajo s Tomom Waitsom, verjetno zaradi podobnega odnosa do tradicionalne glasbe, ki pri meni izhaja iz bogatih izkušenj s poslušanjem in opiranjem na starejše glasbene forme – od bluza do zgodnjega džeza in rokenrola ter glasbe Kurta Weilla. To je vplivalo name. Ni pa bil le Tom Waits, tu so še Bob Dylan, Leonard Cohen, Nick Cave in veliko drugih avtorjev, iz našega okolja na primer Arsen Dedić in Darko Rundek. Vse, kar sem kdaj poslušal, vpliva na to, kar počnem danes. Nemogoče si je izmisliti kaj novega. Le na podlagi odnosa do zvoka se človek lahko izrazi kot neponovljiv. To poskušam storiti, ne vem pa, kako dobro mi gre. To bo ocenilo občinstvo."

O malem človeku na Balkanu
V svojih pesmih Kralj Čačka namenja veliko pozornosti besedam. Besede so pomembne, pravi. Zato je tudi dobil nagrado strune od svetla (svetlobne strune) za leto 2017, ki se podeljuje za poseben prispevek k uveljavljanju pesniške besede v roku in bluzu. To ne preseneča, saj je Nenad Marić tudi pesnik. Pri uglednem beograjskem založniku Lomu je objavil zbirko pesmi Na margini (Na robu). Njegova lirika govori o malem človeku na Balkanu, v njej se marsikdo lahko prepozna. Ni pa lahko biti kantavtor v Srbiji, zatrjuje Kralj Čačka.

"V Srbiji je na splošno težko 'biti'. Biti kantavtor pa je še posebno neugodno. Vse, kar je povezano s kulturo, je tukaj težko početi. V intervjujih sem večkrat govoril o tem, da pri nas ni infrastrukture, ni podpore, ki bi glasbenikom, kantavtorjem, glasbenim skupinam omogočila možnost razvoja, pot, prostor za izražanje. Zato vse ostaja pri navdušenih posameznikih, ki jim lahko samo rečem: Vsa čast."

Nenad Marić je ime Kralj Čačka izbral zato, ker zveni provokativno in intrigantsko. Gre za jezični anagram z balkansko zvočnostjo. "V njem je nekakšna glasba," pravi. V Slovenijo pride prvič v četrtek, 19. decembra, in sicer v klubu Menza pri koritu. Spremljala ga bo stalna zasedba, Miladin Stojković na kontrabasu, Filip Tančić na bobnih in brat Marko Marić na klavirju in električni kitari.

"Igrali bomo pesmi s prvega in drugega albuma, pa tudi nove, ki še niso posnete in se bodo znašle na novem albumu. V veliko čast in zadovoljstvo nam bo, da jih prvič podelimo s slovenskim občinstvom." Navdušen je nad številnostjo in kakovostjo slovenskih glasbenikov. "Vidim, da imate veliko kantavtorjev. Ljudje ustvarjajo, pišejo. To je res spodbudno. V preteklosti sem veliko poslušal Buldožerje, Lačnega Franza in Zorana Predina, Marka Breclja, v zadnjem času pa sem se navdušil nad fantastično skupino Patetico. To je sijajna glasba."

"Za številne obiskovalce njegovih koncertov ni dvoma: Kralj Čačka je nekronani vladar glasbe, ki jo je težko uvrstiti v kakšno kategorijo. Njegov navdih se skriva med najglobljimi čustvi in umetnostjo igranja, med nočjo v zakajenem baru in jutrom, ki vse spremeni, med glasbo potujočih trubadurjev in prefinjenimi džezovskimi melodijami. Iz tega skrivališča Kralj Čačka stopi na glavno ulico in nas popelje s seboj na pot okoli sveta," piše v napovedi za koncert Kralja Čačka, ki bo prvič prišel v Slovenijo na povabilo Srbskega kulturnega centra Danila Kiša v okviru evropskega projekta #Manjšinenamreži. Kam nas bo tokrat popeljal Kralj Čačka, bomo odkrili 19. decembra v klubu Menza pri Koritu v Ljubljani.