Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vsako leto skladno z načrtom upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline sofinancira delovanje muzeja v okviru parka, a so jih zdaj uradno obvestili, da so postopek za sklenitev pogodbe, ki je bil že v teku, zaradi epidemije covida-19 morali ustaviti, posledično pa so ustavili tudi s tem povezane nujne prerazporeditve proračunskih sredstev, so danes sporočili iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.

Državna sekretarka na ministrstvu Metka Gorišek jih je obvestila, da glede na trenutne razmere in zmanjšane proračunske porabe vseh ministrstev do rebalansa proračuna v povezavi s krizo covid-19 MOP do nadaljnjega ne morejo sofinancirati odprtja Muzeja solinarstva, ki je sicer kulturni spomenik državnega pomena.

Sorodna novica Tradicionalno pridelovanje morske soli naj bo živa mojstrovina državnega pomena

V muzeju ob tem poudarjajo, da skladno z načrtom upravljanja krajinskega parka niso imeli prihodkov od vstopnin in prodaje soli v Sečoveljskih solinah. Edini vir, ki zagotavlja nemoteno delo interpretatorjev ter vzdrževanje okolice v Muzeju solinarstva, so sredstva, ki jih muzeju letno dodeljuje MOP, medtem ko ministrstvo za kulturo sofinancira vzdrževanje nepremične in premične kulturne dediščine.

Za leto 2020 je znašal dogovorjeni znesek za delovanje muzeja 18.000 evrov, kar je le dobra polovica sredstev, ki naj bi jih MOP letos namenil muzeju po načrtu upravljanja.

"Dobro razumemo, da nastajajo, v sedanjih okoliščinah ob posledicah epidemije, druge prioritete, vendar obžalujemo nastalo situacijo in upamo, da bo, po pričakovanem rebalansu državnega proračuna, čim prej možno skleniti pogodbo z MOP ter ponovno odpreti muzej obiskovalcem," so še zapisali v pomorskem muzeju.

Zgodovina solin ter načina življenja in dela solinarjev
Muzej solinarstva kot dislocirana enota piranskega pomorskega muzeja leži v Sečoveljskih solinah, v opuščenem predelu Fontanigge. Obsega štiri obnovljene solinske hiše, od katerih je bila ena v povojnem obdobju namenjena skladiščenju soli, v drugih treh pa so bili v prvem nadstropju bivalni prostori solinarskih družin. V njih predstavljajo muzejske vsebine, ki s pomočjo predmetov, pisnih in slikovnih virov prikazujejo zgodovino solin ter način življenja in dela solinarjev, piše na spletni strani muzeja.