Na obronkih Moskve (natančneje: v Domoljubnem parku) z bliskovito hitrostjo raste ogromna nova cerkev, prihodnja katedrala Kristusovega vstajenja. Uradno bi jo morali posvetiti in odpreti še ta mesec, v okviru praznovanj ob 75. obletnici zmage v drugi svetovni vojni. Zaradi izbruha pandemije novega koronavirusa so se dela seveda zavlekla, tako da bo inavguracija najverjetneje prestavljena.

Mozaik, ki slavi priključitev Krima
Spletni portal MBKh je prejšnji teden objavil prvo fotografijo še nedokončanega mozaika, ki upodablja Putina, ob njem pa obrambnega ministra Sergeja Šojguja in še nekaj drugih političnih veljakov; v prizoru izkazujejo podporo priključitve Krima Rusiji, ki se je zgodila leta 2014. Drug del mozaika, ki so ga fotografirali ločeno, prikazuje skupino žensk pred napisom "Krim je naš".

Skromni Putin?
Škof Stefan je v petek v izjavi za tiskovno agencijo Interfaks izjavil, da je pristojni odbor za umetnost sklenil, da "v skladu z željami državnega vodstva" mozaika ne bodo postavili na ogled javnosti. Podrobnejših informacij ni bil pripravljen posredovati.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je prejšnji teden potrdil, da se Putin zaveda obstoja mozaika, da pa verjame, da je še prezgodaj, da bi se poklanjali dosežkom politične garniture, ko je ta še na oblasti.

Stalin ostaja
Eden od drugih mozaikov, ki jih je fotografiral MBKh, tematizira zmagoslavno parado po zmagi nad nacistično Nemčijo leta 1945. Postrojeni vojaki v tem prizoru v zrak držijo plaketo s podobo sovjetskega diktatorja Stalina. Vodja zgoraj omenjenega odbora, nadškof Leonid Kalinin, je pred časom na vprašanje o primernosti vključitve Stalina za tiskovno agencijo Tass izjavil: "Odboru se zdijo te podobe absolutno primerne, saj so odraz zgodovinske resnice, iz katere se ne da arbitrarno trgati strani."

Kalinin je sicer priznal, da se z vključitvijo Stalina niso strinjali vsi odločujoči, da pa so "obotavljivo" dosegli soglasje, predvsem zaradi Stalinovih zaslug za zmago nad nacistično Nemčijo.

Rusija si je Krimski polotok priključila 18. marca 2014, dva dni po za mednarodno skupnost spornem referendumu. Zapletlo se je po protestih v Ukrajini, ki so odnesli proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, oblast pa je prevzela prozahodna opozicija.

Po ruski priključitvi Krima so na vzhodu Ukrajine izbruhnili tudi oboroženi spopadi med proruskimi skrajneži in ukrajinsko vojsko, v katerih je bilo ubitih najmanj 13.000 ljudi. Priključitve Krima ne priznavajo ne v Kijevu ne na Zahodu, kjer so proti Rusiji uvedli številne sankcije.