Pogovarjali smo se s predstavniki samozaposlenih, nevladnih organizacij, javnih zavodov in založniških podjetij s področja kulture in povedali so nam, s kakšnimi dilemami se soočajo.

Samozaposleni v kulturi sodijo med najbolj ranljive skupine. Med približno 3000 samozaposlenimi v kulturi ima po ocenah medija Pod črto četrtina prihodke nižje od praga revščine. Odvisni so od projektnih in programskih razpisov, od sodelovanja z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi in od povpraševanja na trgu. Po tednih prepovedi delovanja in negotovih obetih glede krčenja sredstev je njihovo srednjeročno načrtovanje pod velikim vprašajem. Komorni glasbenik in organizator koncertov Domen Marinčič pogreša načrt in navodila za organizacijo dogodkov.

"Živim od komorne glasbe, od koncertov in večina teh koncertov je v tujini. Ukvarjam se tudi z organizacijo koncertov. Zdaj se je vse ustavilo in nihče ne ve, kdaj bo šlo naprej. Ne vemo, kaj bo možno, kaj bo dovoljeno in kaj bo smiselno. Vsi čakamo na kakšen jasen odgovor. Najbolj problematično je to, da ni videti, da je kakšen načrt. Da se vse ustavi, je lahko zasilna zavora v nekem trenutku, potem pa je treba po mojem mnenju čim prej narediti načrt, tudi če se ta potem spreminja."

Neznank je še veliko. Pri reševanju nekaterih bo samozaposlenim v kulturi pomagal mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, poudarja, da potrebujejo natančnejša navodila:

"V pogodbah smo vezani tako na določen obseg dela, ki ga moramo izvajati, kot na časovnico: bodisi na koledarsko leto bodisi na sezone, če govorimo o javnih zavodih. Še vedno ne vemo, ali bomo svoje programske enote lahko prenašali v leto 2021 ali ne; ali bomo lahko nadomeščali svoje enote in na kakšne načine bomo lahko realizirali vsebine, za katere smo se obvezali."

Stanje v kulturi – tako doma in v Evropski uniji – od začetka pandemije in zajezitvenih ukrepov spremljajo v zavodu Motovila, ki je nosilec informacijske pisarne Center Ustvarjalna Evropa. Sabina Briški Karlić iz zavoda Motovila:

Akterji na področju kulture, filma in drugih ustvarjalnih sektorjev sodijo med pet najbolj ranljivih skupin. Najhuje bodo čutili posledice izbruha pandemije, ker so med prvimi zaprli svoja vrata, morali so odpovedati dogodke ali jih prestaviti na splet, ustavili so dejavnosti in pri tem utrpeli ogromne izgube. Na naš poziv je odgovorilo 44 slovenskih organizacij, ki izvajajo več kot 50 projektov s podporo programa Ustvarjalna Evropa in so nam sporočili svoje najbolj akutne težave: izvedba mednarodne mobilnosti in z njo povezani stroški; organizatorji so v negotovosti, kako in kdaj se bo v "novi normalnosti" izvajalo kulturne projekte; prilagajati morajo finančni razrez projektov. Tu je ključen problem dostop do financ in v prihodnosti pričakujemo težave na tem polju, ki bodo verjetno prispevale tudi k razvoju dolgoročnejših problemov, kot so dodatni stroški zaradi odpovedi in morebitni kolapsi šibkejših partnerskih organizacij. Smo pa na začetku videli in ugotovili, da je najbolj ogrožen knjižni sektor, podobno je na področju kinematografije, kjer je popolni upad obiska kinoprikazovalcev, odpovedani so festivali, izobraževalne dejavnosti, ustavljena je filmska produkcija.

Javni zavodi s področja kulture so v primerjavi z nevladnimi organizacijami v boljšem položaju, vendar so tudi med njimi razlike glede možnosti spopadanja s posledicami epidemije ter izpada prihodkov. Številni zavodi izkoristijo možnost čakanja zaposlenih na delo, ki ga sofinancira država, velike razlike pa so v možnosti dela na domu in ponovnega delovanja: medtem ko se muzeji in galerije že odpirajo, ostaja področje uprizoritvenih dejavnosti v negotovosti.

Čeprav je večina javnih zavodov financiranih na podlagi pogodb z ministrstvom za kulturo ter občinami, so se zdaj znašli v različnih položajih. Nekaterim namreč lastni prihodki, bodisi iz opravljanja javne bodisi tržne dejavnosti, pomenijo pomemben del proračuna in za zdaj ni jasno, kako se bodo s tem spopadli. Generalna direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Uršula Cetinski pravi, da brez pomoči ne bo šlo:

"Letos bi Cankarjev dom, če se ne bi zaprl, moral sam zaslužiti približno 4,5 milijona evrov, deloma od vstopnic in tržne dejavnosti, med katero prevladuje mednarodna kongresna dejavnost, ki je zdaj prestavljena na leto 2021 ali 2022. 45 odstotkov naših lastnih sredstev vlagamo v plače in splošne stroške od elektrike do davkov na zemljišče; vlagamo v programske stroške ter v investicije in nakup opreme. Čeprav je program okrnjen, fiksni stroški ostajajo. Čakamo na julij oziroma na prihodnje mesece, ko naj bi se zgodil rebalans državnega proračuna, ki bo spremenil odločbe, s katerimi je bila načrtovana podpora države. Ko bodo odločbe spremenjene, upamo, da bomo dobili o tem pravočasno informacijo, da bomo, preden bodo odločbe stopile v veljavo, lahko naredili modele, ali lahko s spremenjenimi odločbami pridemo do novega leta. Naši prihodki so odvisni od datuma, ko bomo lahko spet v polni meri obratovali, od tega, koliko obiskovalcev bo lahko sedelo v dvorani in od novih navad obiskovalcev; v kakšni meri se bodo odzivali na naše prireditve."

Kako koronakrizo premagujejo založniška podjetja? Založniki so skupaj s knjigarnami ob nastopu koronakrize doživeli velik udarec. Lansko leto je že kazalo rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Glavni urednik založbe Mladinska knjiga Bojan Švigelj denimo ocenjuje, da se je spletna prodaja med koronakrizo podvojila, a še vedno ostaja na ravni desetine običajnega prometa:

"Odzvali smo se z ustavitvijo večjega dela produkcije. Če govorimo o knjižni produkciji, torej knjig, ki so namenjene splošni javnosti in jih prodajajo v knjigarnah, trgovskih centrih in drugih prodajnih poteh. Uredniki so trenutnu na čakanju na domu. Tekoča produkcija, ki je bila pripravljena, je šla v tiskarne in smo jo dobili na zalogo. Zdaj ocenjujemo, koliko bo treba zmanjšati produkcijo na letni ravni. Vemo, da je umanjkal vsaj mesec in pol prodaje v knjigarnah, ne vemo pa, kakšni bodo odzivi kupcev po krizi; ali bodo knjigarne prodajale enako kot pred krizo, tu smo nekoliko previdni, zato bomo letno produkcijo knjig zmanjšali za predvidoma 20 odstotkov. Živimo od prodaje, ne od produkcije knjig."

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev je na osnovi anket ugotovila, da je promet knjigotrštva zaradi zaprtih knjigarn upadel za 100 odstotkov, promet založništva pa za 70 do 80 odstotkov. Vsak naslednji podoben "koronamesec" bi pomenil za panogo slabih štiri milijone evrov izgubljenih prihodkov. Založniška in knjigotržna panoga po besedah zbornice nujno potrebuje trajne sistemske rešitve, saj je kronično podhranjena in v desetletnem upadanju; promet se je namreč od leta 2008 prepolovil.

Direktor založbe Beletrina Mitja Čander poudarja, da se že več kot šest let ukvarjajo z digitalizacijo, kar se je med koronakrizo obrestovalo. S sistemom izposoje e-knjig Biblos si je med karanteno 25.000 ljudi izposodilo 80.000 knjig, navaja Mitja Čander.

"Najprej je bilo občutiti izrazit padec prodaje zaradi zaprtja knjigarn, danes pa lahko rečem, da smo prodajo v knjigarnah v celoti nadomestili s spletno prodajo. Ljudje so se postopno navadili, da lahko varno in udobno nakupujejo tudi prek spleta. Bralcem in bralkam smo se morali približati. To smo storili tako, da pokrijemo poštnino ne glede na vrednost nakupa."

Knjigarne so osnovno prodajno mesto za knjige v približno 40 do 50 odstotkov nakupov, saj so v zadnjih desetih letih zaživele neknjigarniške lokacije. Direktor založbe Umco Samo Rugelj ocenjuje, da je – glede na celoten trg – približno od 10 do 15 odstotkov trga med koronakrizo še vedno živelo na spletu, trgovinah in bencinskih postajah. Mitja Ličen, direktor založbe Goga, pojasnjuje, da so založniki odvisni od več stebrov:

"Prodaja v knjigarnah se je ustavila. Skoraj hkrati z razglasitvijo epidemije smo dobili dopise večjih knjigotržcev, da ustavljajo plačila tudi za nazaj, za tisto, kar je že bilo prodano. Zaprla se je naša knjigarna. Veliko knjig prodamo tudi na prireditvah. Pomemben del knjig slovenski založniki prodamo knjižnicam. Te še zdaj nimajo urejenega financiranja za letos, zato ne naročajo nič, ker ne vedo, koliko bodo imele sredstev."

Daljše razmisleke slovenskih založnikov, samozaposlenih, nevladnih organizacij in javnih zavodov s področja kulture smo objavili v radijski oddaji Kulturna panorama.

Vabljeni k poslušanju!