Skupna iniciativa, v kateri so sodelovali strokovnjaki Interpola, Europola, Svetovne carinske organizacije in več nacionalnih policij, je bila na sledi kriminalni mreži, ki krade dela iz muzejev, pleni prizorišča arheoloških izkopavanj in izkorišča neurejene razmere na vojnih področjih za nezakonit izvoz kulturne dediščine. Obe operaciji, ki sta potekali usklajeno in vzporedno, sta se sicer zgodili že lani jeseni, a ju Interpol zaradi tekoče preiskave prej ni mogel natančneje predstaviti.
Največja policijska zaplemba v zgodovini Kolumbije
Španski policisti so na madridskem letališču Barajas zasegli več redkih artefaktov iz predkolumbovske dobe, med katerimi je najdragocenejša zlata maska iz kolumbijske regije Tumaco; našli so tudi več zlatih figuric in zbirko nakita. Vse predmete so tatovi nezakonito nabrali v Kolumbiji. Že v Španiji so aretirali tri preprodajalce, Kolumbijci pa so medtem izvedli več hišnih preiskav v Bogoti, ki so razkrile še dodatnih 242 predmetov iz časa pred špansko zasedbo Amerike. To je bila največja tovrstna operacija v zgodovini Kolumbije.
Iz španskih najdb bi že skoraj lahko zgradili tempelj
Španski policisti so do konca operacije aretirali devet ljudi in naleteli na starorimski kip leva iz apnenca, del antičnega friza in tri stebre. Argentinski zvezni policisti so zaplenili 2500 antičnih kovancev, latvijska policija še dodatnih 1375 kovancev, afganistanski cariniki pa so na kabulskem letališču prestregli 971 predmetov kulturne dediščine, s katerimi so bili storilci namenjeni v Carigrad.
Med predmeti, ki so krožili v tej nezakoniti trgovini, so bili tudi fosili, slikarska dela, keramika in staro orožje. V šestih evropskih državah so naleteli tudi na detektorje kovin (skupaj jih je bilo 108), kar pomeni, da na stari celini tatovi do predmetov pridejo tudi z neposrednim plenjenjem.
Vsaka država je lahko tarča
Interpolovi agenti so med pripravami na aretacije še posebej pazljivo prečesavali spletni trg z umetninami. V tednu "spletnih patrulj" so policisti pod vodstvom italijanskih karabinjerjev identificirali posameznike, ki so jih pripeljali do 8670 artefaktov, nezakonito ponujenih na prodaj na spletu. "Število aretacij in najdenih predmetov dokazuje, kako daljnosežna je nezakonita trgovina z artefakti; vsaka država z bogato dediščino je potencialna tarča," je komentiral generalni sekretar Interpola Jürgen Stock. "Če upoštevamo velike količine denarja, ki so vpletene, in skrivno naravo transakcij, je lahko sklepati, da je trgovina z artefakti tudi priložnost za pranje denarja in financiranje organiziranih kriminalnih združb."
Preprodajalci umetnin niso nič bolj "romantični" od preprodajalcev mamil
Pri Europolu poudarjajo, da morajo policijski organi po vsem svetu združiti moči v boju proti "globalnemu fenomenu", pri katerem še zdaleč ne gre samo za prodajanje ukradenih artefaktov. Ta dejavnost je namreč tesno povezana z drugimi oblikami kriminala. "Organizirani kriminal ima več obrazov," opozarja direktorica Catherine de Bolle. "Preprodaja kulturnih dobrin je eden od njih. Ne gre za glamurozen posel, ki bi ga vodili dandyjevski ponarejevalci – vodijo ga kriminalne združbe. Na to ne moremo gledati ločeno od boja proti preprodaji orožja in mamil: pri vseh teh dejavnostih so vpleteni isti ljudje, ker gre pač za visoke denarne vsote."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje