Triindvajset let po izidu zadnjega pravopisa sodelavci Pravopisne komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in njenega Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC SAZU) predstavljajo nova poglavja novega, digitalnega pravopisa, poimenovanega Pravopis 8.0. Vseboval naj bi skupno osem poglavij, od katerih je javna razprava (možnost dodajanja komentarjev ob zapisana pravila) že končana za štiri poglavja.
Letos so že četrtič zaporedoma v javno razpravo dali novo poglavje pravopisnih pravil. Potem ko so konec januarja letos za javno razpravo odprli obsežno poglavje O prevzemanju iz posameznih jezikov, so zdaj predstavili še poglavje pravopisnih pravil z naslovom Glasovno-črkovne premene pri pregibanju in tvorbi novih besed. V novem poglavju so predstavljene besede z neobstojnimi samoglasniki, tuja imena z nemimi črkovnimi izglasji, ki vplivajo na krajšanje osnove in daljšanje osnove z j ter pravila za preglaševanja. Javna razprava bo zaključena po 20. juniju 2024, celotna vsebina pa bo dostopna po načelih odprte znanosti.
Vzpostavitev digitalne oblike Pravopisa 8.0 velik zalogaj
Kot so zapisali pri ZRC SAZU, je to težko pričakovano čtivo za vse, ki jih zanima, zakaj v slovenščini nekatere samoglasnike opuščamo (blagor - blagra), drugih pa ne (tabor - tabora); zakaj pri sklanjanju tujih imen končni nemi e enkrat ohranjamo (George - Georgea), drugič pa ne (Wilde - Wilda); zakaj pišemo ministrski in tabelni in zakaj helikopterski, ter zakaj se pri nekaterih besedah preglas ne uveljavi (Rac - Racov), pri drugih pa s tem nimamo težav (stric – stričev). Ob tem člani Pravopisne komisije poudarjajo "tehnološki preboj in neke vrste trdoživost slovenskega jezika". Vzpostavljajo "nov sistem, ki omogoča hitro objavo zelo zapletenih besedil in hitro možnost pregleda besedila, ki je v nastajanju v formatu pdf, html itd.".
Kot je pojasnil predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič, lahko zdaj pripravljavci pravopisa spreminjajo in popravljajo vsebino pravopisa v realnem času oz. sproti znotraj posebnega sistema, ki je takoj viden uporabnikom na spletu. Za zdaj je novih prenovljenih več kot 350 strani. Po besedah koordinatorice delovne skupine Tine Lengar Verovnik bo končna oblika pravopisa obvezujoča šele, ko bo v celoti predstavljena javnosti. Načrt je, da bi vsa poglavja za javno razpravo pripravili najpozneje v letu in pol, v šolsko prakso pa je pravila po njenih besedah smiselno uvajati že zdaj.
Prevzemalna pravila: katere novosti bodo uveljavljene pri zapisu drugih jezikov?
Predstavljena so tudi prevzemalna pravila iz naslednje skupine jezikov. Predsednica Pravopisne komisije Helena Dobrovoljc je povedala, da so v prvi fazi javne obravnave, ki bo potekala do 20. maja, predstavljena pravila za 12 jezikov: baskovščino, češčino, danščino, hrvaščino, islandščino, katalonščino, kitajščino, korejščino, latinščino, nizozemščino, norveščino in švedščino. V drugi, ki bo sledila in trajala do 20. junija, pa še za 11 jezikov, in sicer bolgarščino, bosanščino, grščino, japonščino, makedonščino, nemščino, portugalščino, romunščino, ruščino, srbščino in staro grščino. Dodala je, da angleščina pride na vrsto pozneje, pozneje pa si želijo vključiti vse uradne jezike EU-ja.
Predsednica in člani komisije so večkrat poudarili, da gredo spremembe v smeri t. i. podomačevanja oziroma približevanja slovenskim različicam. Tako denimo Fritz sklanjamo enako kot stric. Obenem so poudarili, da po novem pravopisu ne bo predvidenega opuščanja ločevalnih znamenj, ki so v nekaterih jezikih obvezna sestavina črk. Precej bo tudi možnosti dvojnic oz. dovoljenih dvojnih zapisov. Te bodo tudi pri naglaševanju, denimo pri števnikih od 12 do 19.
V slovenščini lahko zelo sproščeno izpeljujemo in preoblikujemo tuja lastna imena
Pri kitajščini, japonščini in korejščini, ki je za slovenščino predstavljena prvič, bodo uveljavljeni mednarodni standardi, ko so za te jezike tudi uradni latinizacijski ključi. Za kitajščino je uveljavljen pinjin. Pripravljeno je tudi pomagalo za izgovor in pregibanje kitajskih imen kot priloga pravilom. Člani komisije so med drugim omenili še zapise ciriličnih pisav. Ukrajinščina in beloruščina sta na začetku izdelave. Kot so povedali, bodo upoštevali pripombe iz javne razprave, pri grščini pa bo uveljavljeno fonetično zapisovanje.
"Če kaj dela slovenski jezik velik, in če hočete, odporen ter trdoživ, je to njegova sposobnost, da vsrka in po svoje preoblikuje tuja lastna imena in zelo sproščeno iz njih tvori svoje izpeljanke. Nemalo jezikov, med katerimi so tudi slovanski, se namreč zadovolji zgolj s citatnim prevzemanjem," na koncu opozarjajo članice in člani Pravopisne komisije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje