Sodelavci Pravopisne komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in njenega Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC SAZU) so na spletni okrogli mizi predstavili spremembe dveh prenovljenih poglavij nastajajočega novega slovenskega pravopisa: Prevzete besede in besedne zveze ter Velika in mala začetnica. Omenjeni poglavji sta le dve izmed osmih pravopisnih poglavij, ki bodo skupaj v Pravopisu 8.0 za javno razpravo pripravljena predvidoma v roku dveh let.

Čez dve leti torej v Novo Mesto in nič več v Novo mesto?
Pisanje imen krajev bo tako po novem poenoteno v vseh sestavinah po zgledu krajevnih imen Škofja Loka in Zidani Most – torej bomo pisali tudi Novo Mesto, Opatje Selo in Stari Trg. Izjema bi bili le predlogi, kot je na primer v krajevnem imenu Most na Soči.

Vodja Pravopisne komisije z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC-ja SAZU-ja Helena Dobrovoljc je pojasnila, da je bila poenostavitev zapisa začetnice pri zemljepisnih imenih predlagana že večkrat. Temu načinu so bili predvsem zaradi zadreg in pogostega srečevanja z izjemami naklonjeni predvsem geografi. Ob pripravah pravopisnih pravil v 70. letih preteklega stoletja, ki so danes najbolj znana pod imenom Slovenski pravopis 2001, so že potekali pogovori med jezikoslovci in geografi, ki so prinesli razlikovanje med t. i. naselbinskimi in vsemi drugimi nenaselbinskimi imeni.

Po besedah Dobrovoljčeve je že ob prvem srečanju predstavnikov dveh komisij (Pravopisne komisije pri SAZU-ju in ZRC-ju SAZU-ju ter Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS) pri pripravi novih pravopisnih pravil prišlo do pobude, da bi poenotili zapis začetnice v neprvih sestavinah zemljepisnih lastnih imen. Tako bi odpravili kdaj tudi težavno presojanje, kaj pomeni selce (Dolenje selce) in kaj v današnjem jeziku pomeni trg (Stari trg).

V svojem končnem predlogu za javno razpravo se je pravopisna komisija odločila za ukinitev izjem pri pisanju krajevnih imen in predlagala, da se vse do zdaj izvzete sestavine – mesto, trg, vas, selo, selce, vesca – v njih pišejo z veliko začetnico.

Javnost nenaklonjena celoviti reformi
Komisija pa je ocenila tudi, da javnost celovite reforme, razširjene na nenaselbinska oziroma nekrajevna zemljepisna imena, na primer na poimenovanja voda, kopenskih reliefnih oblik, držav (Jadransko morje, Cerkniško jezero, Velika planina, Šmarna gora, Slonokoščena obala) ne bi sprejela. Namen te kompromisne delne reforme je torej predvsem odprava nepotrebnih izjem v eni skupini imen in olajšanje zapisa.

Sorodna novica Jezikovni spletovalec: Srečata se Severnoameričan in Severni Korejec

Helena Dobrovoljc zagovarja mnenje, da takšno poenostavljanje ne bo osiromašilo kompleksnost jezika. Ljudje po njenih besedah pogosto niso seznanjeni s tem, kakšna so sploh aktualna pravila. Zavedati se je treba, da je prav ta del pravopisa v nasprotju s poglavji, ki so bolj povezana s slovničnim sistemom, izrazito dogovornega značaja.

Zaradi dejstva, da se pri nekrajevnih imenih pravilo ni spremenilo, težave pa ostajajo, so poglavje razširili z natančnejšimi pojasnili, več pozornosti pa namenili tudi težjim poglavjem pri tej problematiki, denimo glede imen gora in vzpetin tipa Veliki Ozebnik. V poglavju o pisanju zemljepisnih imen je zato podrobno opisan mehanizem odločanja o začetnici v neprvi sestavini, pripravljena je tudi priloga z naslovom Neprve sestavine zemljepisnih imen, v kateri je nabor 212 besed, ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih ter so zato pisane z veliko ali malo začetnico.

Osveženo poglavje o veliki in mali začetnici tako prinaša veliko primerov, ki so v rabi pogosto pisani neenotno, pojasnjuje pomenske prenose pri osebah in prebivalcih (Prihajajo novi križaji), predlaga poenotenje zapisa imen vseh vrst regij (Obalno-kraška regija) in se podrobno posveti veliki začetnici v poimenovanjih, pisanih z malo začetnico (dan Zemlje).