Za to je skrbel Amerikanski Slovenec, prvi slovenski izseljenski časopis v ZDA.

Med zakladi, ki jih hrani NUK, predstavljamo tokrat prvo stran prve številke časopisa, ki je izšla 3. septembra leta 1891 v Chicagu. Amerikanski Slovenec je začel izhajati kot tednik, med vojnama pa je nekaj čas izhajal večkrat tedensko.

Kot prvi slovenski časopis v ZDA je imel ključno vlogo pri združevanju ameriških Slovencev.

Za osnovanje časnika so zaslužni Frank Zalokar in njegovi zeti ter Anton Murnik, ki je bil tudi prvi urednik. Zaradi liberalne drže lastnikov je bil časopis deležen kritik in po desetih številkah so ga prodali J. F. Buhu, ki je kupil tiskarski stroj in ustanovil prvo slovensko tiskarno v ZDA. Amerikanski Slovenec je nato do leta 1899 izhajal v Towru v Minnesoti.

Predraga naročnina za priseljence, ki so v Ameriko prišli brez vsega
Pod Buhom, ki si je kot glavni cilj zadal ohranjanje krščanske vere med slovenskimi priseljenci v Ameriki, je zopet posloval z izgubo. Razlog sta bili predvsem majhna slovenska skupnost v Towru in naročnina 3 dolarje oziroma 6 goldinarjev, kar je bilo za takratne razmere večini priseljencev, ki so v Ameriko prišli brez vsega, preveč.

Leta 1899 je časopis odkupil Frančišek Šušteršič in ga prenesel v Joliet, ki je veljal za versko središče slovenskih priseljencev. Kmalu se je znatno povečalo število naročnikov, posledično tudi obseg časopisa, medtem ko je cena ostala enaka. Med letoma 1914 in 1921 je kvaliteta časopisa precej upadla. Potem ko je leta 1917 postal uradno glasilo slovenske katoliške bratske podporne organizacije Društva svete družine, ga je leta 1923 kupil Nemec Edvard Winkler. Novemu lastniku časopisa ni uspelo oživeti. Od njega je časopis nato kupila slovenska družba Edinost. Ta ga je pod naslovom Edinost – Amerikanski Slovenec v Chicagu izdajala dva meseca v letu 1924, zatem pa spet po prvotnem naslovu. Leta 1946 je časopis kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila spet v Cleveland.

Časopis hranijo v Zbirki knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu, bralci pa lahko po njegovih straneh brskajo tudi v Digitalni knjižnici Slovenije, kjer je dostopna zbirka Slovenskega izseljenskega in zamejskega tiska.