Veduto kraja iz časa odprtja hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Gradnja Južne železnice, več kot 577 km dolge železniške proge, ki je povezala Dunaj s Trstom, je odigrala pomembno vlogo tudi na slovenskem ozemlju. Od leta 1846, ko se je Gradec povezal s Celjem, tri leta pozneje pa Celje z Ljubljano, so potniki leta 1857 dočakali tudi uradno odprtje železniške povezave Dunaja s Trstom.

Še zadnji 145 kilometrov dolg odsek Južne železnice, ki še danes pomeni hrbtenico slovenskega železniškega omrežja, je bil dograjen 27. julija leta 1857.

Terenske razmere za progo Ljubljana–Trst so proučevali od leta 1842. Po temeljitem premisleku so se odločili za kraško progo, ki je bila v primerjavi s soško sicer nekoliko krajša, oteževali pa so jo nekateri drugi dejavniki – progo je bilo treba speljati čez Ljubljansko barje, po terenu s kraškimi jamami in kotlinami, poleg tega je šlo za spust do morja. Zaradi Ljubljanskega barja, ki se je izkazalo za precejšnjo neznanko, se je čas gradnje podaljšal. Več kot tri leta so zasipavali močvirje in gradili nasipe. Vzpon za Barjem se je nato stopnjeval vse do prehoda čez borovniško dolino. Tu so zgradili 561 m dolg in 38 m visok Borovniški viadukt, ki je dolgo veljal za največji zidani most v srednji Evropi. Drugi viadukt je bil zgrajen na zahodni strani – 230 m dolg in 28 m visok t. i. Štampetov most. Zatem se je proga vzpenjala skozi notranjske gozdove in je najvišjo točko skoraj 600 metrov nadmorske višine dosegla prav pri Postojni.

Prvo vožnjo iz Ljubljane do Postojne so graditelji priredili 20. novembra 1856, leto dni pozneje je sledilo uradno odprtje odseka med Ljubljano in Trstom.

Južno železnico so zgradili zato, da bi povezali glavno mesto z najpomembnejšim pristaniščem monarhije, s seboj pa je prinesla gospodarski razcvet v krajih, kjer so bila postajališča. Slovesnosti ob dokončanju železnice je pred 150 leti prisostvoval celo cesar Franc Jožef, na vrhuncu delovanja pa je imela Južna železnica kar 3133 kilometrov prog. Dogodek je bil zaznamovan s slovesno vožnjo vlaka na relaciji Ljubljana–Divača–Sežana, s postanki v vseh treh krajih in krajšimi slovesnimi prireditvami.

Železniška postaja Postojna je ena večjih železniških postaj v Sloveniji in s 582 metri nadmorske višine velja za najvišje ležečo delujočo železniško postajo v Sloveniji.