Pisatelj Boris Pahor (1913–2022) je večji del svoje zapuščine daroval Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, nekaj gradiva pa tudi drugim ustanovam. Ob bogati pisemski korespondenci in tipkopisu njegovega najbolj znanega romana Nekropola v NUK-u med drugim hranijo tudi rokopise oziroma tipkopise romanov Mesto v zalivu, Vila ob jezeru, Zatemnitev in Trg Oberdan. Pahor je tej ustanovi v hrambo zaupal dobrih 12 metrov gradiva.

Tipkopis, ohranjen "na čudežen način"
V romanu Nekropola avtor na dokumentarni način priča o človeškem trpljenju v nacističnih koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Nastala je mojstrovina, v kateri popisuje svoje taboriščne izkušnje. Tipkopis romana se je presenetljivo ohranil do današnjega časa oziroma kot so zapisali v NUK-u: se je tipkopis ohranil "na čudežen način".

Pahor, ki je zaradi kritičnega mišljenja v 70. letih preteklega stoletja v domovini postal persona non grata, je tipkopis skril na podstrešju kurnika na Kosovelovi domačiji v Tomaju. Sestra Srečka Kosovela (1904–1926) je bila namreč pisateljeva dobra prijateljica.

Prej pozabljen na podstrešju kurnika
Avtor je sčasoma pozabil na ta dragoceni dokument in našli so ga šele ob prenovi Kosovelove domačije. Žal je bil tipkopis takrat v zelo žalostnem stanju, saj je skozi poškodovano streho nanj curljala voda. A NUK-ovi restavratorji so ga zgledno restavrirali, s tem pa so to dragoceno pričevanje ohranili tudi za prihodnost.

Nasilje, ki je v človeku zatrlo najmanjšo sled človeškosti
Nekropola, epohalno delo, v katerem ob obisku spominskega parka v Natzweiler-Struthofu avtor popiše življenje v vseh taboriščih, v katerih je bil interniran (Dachau, Dora, Harzungen in Bergen-Belsen). Nekropola spada med redka dela, ki se vzdigujejo iz avtentičnega zapisa v vrhunsko književnost in zmorejo z neizmerno močjo sicer preprostih besed priklicati resnico o nasilju, ki je ukinilo v človeku najmanjšo sled človeškosti, so zapisali pri Mladinski knjigi.

Po prevodu Nekropole v nemščino so Pahorja označili za "pisatelja svetovnega ranga", roman pa se primerja z zapisi Prima Levija, Imreta Kertésza in Jorgeja Semprúna. Pahor je za Nekropolo prejel vrsto nagrad. Med drugim je bila leta 2008 razglašena za italijansko knjigo leta, prav tako so jo ovenčali z nagrado premio napoli za najboljšo tujejezično knjigo.