Arthur Miller je z vsega 33 leti - se pravi leta 1949 - za svojo dramo Smrt trgovskega potnika prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado. Širši javnosti pa je nemara najbolj znan po leta 1956 sklenjenem zakonu z Marilyn Monroe, ki je trajal pet let, slavna igralka pa je 19 mesecev po njuni ločitvi umrla.

Miller je študiral na univerzi v Michiganu, nato je bil nekaj časa dejaven kot urednik pri časopisu Michigan Daily. Med drugo svetovno vojno je služil v vojni mornarici, pozneje pa je kot svobodni pisatelj delal v Hollywoodu.

Nesposobnost uresničenja ameriškega sna
Drama Smrt trgovskega potnika, ki velja za enega največjih dosežkov ameriške dramatike preteklega stoletja, je zgodba o družini v času gospodarske krize. Willy Loman, izčrpan trgovski potnik v New Yorku, ima dva sinova, ki kljub odprtim možnostim v življenju nista dosegla ničesar. Nasprotje obeh je sosedov sin, ki ni bil nikoli v življenju priljubljen, vendar je začel z obetajočo kariero. K nečemu podobnemu nagovarja svoja sinova tudi njuna mati, a brez uspeha.

Miller je posledice zloma borze na Wall Streetu doživel na lastni koži. Ko je bil star 14 let, je njegova družina bankrotirala in se preselila v Gravesend v Brooklyn, to sosesko je orisal tudi v tej drami. Prav tako mu je bil lik Willyja Lomana dobro znan - navdih zanj je bil namreč stric, trgovski potnik, ki so ga potovanja zanesla vse do Nove Anglije.

V tej drami je ujel občutke strahu, ko so se posledice gospodarske krize vse močneje čutile tudi v tej novi soseski, saj so posekali drevesa in pozidali zelenice, na katerih so s prijatelji igrali nogomet.

Ena največkrat uprizarjanih Millerjevih dram - kljub neuspehu premierne uprizoritve na Broadwayu - je leta 1953 napisana Lov na čarovnice, ki se posveča inkvizitorskemu terorju fanatične desnice.

Leta 1964 pa se je Miller po skoraj desetletju odsotnosti odrskega ustvarjanja vrnil s precej avtobiografsko dramo, naslovljeno Po padcu, v kateri so številni v osrednjem liku k samouničenju nagnjene Maggie razpoznali njegovo nekdanjo ženo Marilyn Monroe.

Miller na Bledu in vest pisateljske skupnosti
Leta 1965 je takratna Jugoslavija na Bledu gostila kongres mednarodnega kluba Pen, na katerem so izbrali novega predsednika. To je kot prvi Američan postal takrat 49-letni Arthur Miller, ki ga je za to mesto pravzaprav nominirala Jugoslavija. Prvi klub Pen so ustanovili v Londonu leta 1921 najvidnejši angleški književniki tedanjega časa, Miller pa ga je imenoval "vest svetovne pisateljske skupnosti".

Kar nekaj Millerjevih dram je doživelo odrsko postavitev tudi na slovenskih tleh. Ob Smrti trgovskega potnika, ki so jo večkrat uprizorili v več slovenskih gledališčih, so bile na ogled še Vsi moji sinovi, Lov na čarovnice, Pogled z mostu, Usodna vožnja, Afera v Vichyju in Po padcu.

100 let rojstva in 10 let smrti
Arthur Miller je umrl v New Yorku 20. februarja 2005 za posledicami raka na pljučih in težav s srcem. Ob letošnji 100. obletnici njegovega rojstva pa je izšla zajetna knjiga The Collected Essays of Arthur Miller, ki jo je uredil Matthew Roudane in prinaša eseje, napisane med letoma 1944 in 2000.