Grün-Filipičevo priznanje za izjemne dosežke v slovenski dramaturgiji prejme kritik, publicist in teatrolog Vasja Predan za poglobljeno in tankočutno spremljanje slovenskega gledališča, nagrado za mladega dramatika pa Katja Markič, ki je žirijo prepričala z igro Ptice selivke.

S podelitvijo nagrad se je tako po 12 dneh končal letošnji Teden drame, na katerem so uprizorili 16 predstav, nastalih v lanski sezoni na podlagi slovenskih besedil, odrsko dogajanje pa je spremljalo tudi pestro dogajanje ob njem.

Grumova nagrada: Simona Semenič
Žirija v sestavi režiserke Renate Vidič (predsednica), kritika Mateja Bogataja, dramaturginje in prevajalke Darje Dominkuš, igralke Vesne Jevnikar ter režiserja in pisatelja Marka Sosiča je v konkurenci petintridesetih prispelih in treh lani nominiranih dram Grumovo nagrado soglasno podelila Simoni Semenič za besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije.

Kot je žirija zapisala v obrazložitvi, je dramsko besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije pronicljiva drama, ki domala že presega dramsko formo in se spogleduje z narativnostjo. Besedilo nima didaskalij, te so vpete v sam dramski dialog, ki ga zaznamuje izrazita zvočna podoba. Dramsko dogajanje je postavljeno med sedem kuharic, sedem pričevalk človeške zgodovine, ki pripravljajo hrano za vojake, ki se bojujejo na fronti. Sedem kuharic predstavlja konformizem, ki hrani vojni stroj, tega pa predstavljajo vojaki, ki obenem zatirajo upor zoper obstoječi režim. Kljub težki tematiki je drama napisana lahkotno, duhovito in tekoče ter ponuja pravi uprizoritveni izziv.

Šeligova nagrada: 1981
Žirija v sestavi Zale Dobovšek (kritičarka), Milivoja Mladenovića (publicist in dramatik) in Alje Predan (dramaturginja) je izmed osmih tekmovalnih predstav nagrado Šeligovo nagrado za
najboljšo predstavo podelila predstavi 1981 Simone Semenič, ki jo je režirala Nina Rajić Kranjac, izvedla pa Gledališka skupina mladih/AGRFT in Gledališče Glej.

Kot piše v obrazložitvi, je uprizoritev 1981 kompaktna, izčiščena, v estetiki in mizansceni precizno zasnovana odrska upodobitev dramskega besedila, ki ga označuje fragmentarna dramaturgija, prestreljena s časovnimi, prostorskimi in identitetnimi preskoki. Besedilo ponuja visok potencial preigravanja in izumljanja odrskega jezika, ki ga najmlajša generacija gledališčnikov zajame odgovorno, s polnim zanosom in scela.

Zdi se, da je dramski rokopis Simone Semenič – izvedbeno izzivalen, zahteven in razplasten – naletel na izvrsten posluh, razumevanje in natančno analizo ter naposled inventivno uprizoritveno obliko. Režijska misel Nine Rajić Kranjac je sveža, razbremenjena konvencij, odmerjeno (pre)drzna, predvsem pa tako idejno kot izvedbeno izjemno dinamična, tekoča, že skoraj odrezava. Uprizoritev 1981 priča o perspektivnem, silovitem in vitalnem razumevanju gledališča in gledaliških prijemov, ki so sodobnemu občinstvu preprosto nujni, je še zapisano v predstavi.

Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju teatrologije in dramaturgije: Vasja Predan
Kot piše v obrazložitvi, kljub častitljivemu kritiškemu stažu Vasja Predan še zmeraj neutrudno piše in objavlja in temeljno prispeva k refleksiji o tej najbolj efemerni med vsemi umetnostmi. Dolgi vrsti kritiških in teatroloških študij je v zadnjem času dodal še knjigo Literarni in gledališki publicizmi (Književna zadruga, 2012). Njegovo znanje in védenje je neizmerno široko, njegov spomin je prava zakladnica gledališke zgodovine, njegova radovednost pa zmeraj sveža in odprta za vsakokratne čutne, estetske in intelektualne dimenzije gledališča. S svojimi članki in razmišljanji, s svojim pisanjem, bodisi v kritiški, esejistični ali dnevniški obliki, Vasja Predan naše gledališče bogati in bistveno dopolnjuje.

Nagrada za mladega dramatika: Katja Markič (Ptice selivke)
Kot so člani žirije zapisali v obrazložitvi, so Ptice selivke igra, v kateri trije antagonisti stišano in pridušeno dramatično spregovorijo o odnosih, o skoraj nomadski naravi človeka, ki se seli med svojimi spomini, med mislimi, od govora proti tišini in nazaj. Ne samo iz enega stanovanja v drugo, ne samo od človeka do človeka ali od strani do strani v knjigi, pri čemer so najbolj pomembna prazna mesta, naša življenja so projekcija.

Občinstvo najbolj navdušila indijska predstava
Podelili so tudi nagrado občinstva, za katero so se potegovale vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa. Gledalci so bili najbolj navdušeni nad predstavo Vzemi me v roke Evalda Flisarja v režiji Dipike Roy in izvedbi Banyan Tree Productions iz Mumbaja.