Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"To bo lep pregled tega, kako se je festival začel in kako se je razvijal. Upam, da bo nakazal tudi, kako bo festival dihal v prihodnje," je glede jubilejnega Tedna slovenske drame napovedala direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček.
Ljubezen in predanost igralcev zagotovo pripomoreta k 100-letnemu obstoju Šentjakobskega gledališča, meni predsednik tega društva Janez Vlaj, ki pa dodaja, "da se od tradicije ne da živeti".
Tudi letos se lahko od starega leta poslovite obdani z umetnostjo. Gledališke hiše in kinodvorane po vsej Sloveniji tradicionalno gledalcem ponujajo silvestrske predstave.
V Semiču bo nocoj premiera prve tamburaške opere na svetu Ambrož in Katarina. Tragična zgodba o prepovedani ljubezni je nastala po belokranjski legendi iz 17. stoletja, a je zaradi spremljajočih človeških stisk, poštenja in pohlepa aktualna tudi danes.
"V zadnjih petindvajsetih letih je bil naš gledališki studio ves svet, prostor umetniškega ustvarjanja, izkušenj in čustvovanj, hoteli, v katerih smo bivali, pa naš drugi dom," pravijo umetniki iz skupine Cirque Eloize, ki te dni gostuje v Ljubljani.
Dan pred božičem so balerine v belih tutujih na dvorišču pred pariško operno in baletno hišo plesale prizore Labodjega jezera. To je bila njihova oblika protesta proti načrtom predsednika Macrona, ki hoče ukiniti njihove pokojninske privilegje.
"Zanimalo nas je, kaj duša sploh je. Če se ji odpoveš, kaj je tisto, kar prodaš, kar zastaviš, ob kar si," opisuje režiserka Maruša Kink ustvarjanje predstave Žabe, ki je nastala po predlogi kultne poetične drame Gregorja Strniše.
Več kot 40 umetnikov bo v naslednjih dneh soustvarjalo letošnjo Ano Mraz. Tradicionalni zimski mednarodni festival uličnega gledališča se danes začenja na Linhartovem trgu v Radovljici, kjer bodo uprizorili apokaliptično komedijo Počivajte v miru.
Življenje v Ljubljani je v 16. stoletju zelo živahno, občasno tudi burno. V njej so bolj ali manj složno sobivali katoličani, protestantje in Judje, mesto je večkrat trepetalo pred obleganjem Turkov, po ljubljanskih ulicah pa se je sprehodil tudi slon.
Bruseljsko lutkovno gledališče, katerega korenine segajo k samim začetkom Belgije, je letos svojo tradicionalno božično predstavo, zgodbo o Jezusovem rojstvu, začinil s ščepcem humorja v slogu Monty Pythona.
Maska, časopis za scenske umetnosti, je prvič izšel 1. oktobra leta 1920, geslo katere je z umetnostjo in mislijo prebijati meje mogočega. V jubilejnem letu med drugim pripravljajo tudi izid 200. številke te revije.
"Čas je, da poslušamo in se čudimo," pravijo Kolektiv Beton Ltd., ustvarjalci glasbeno-performativnega dogodka Mahlzeit, ki ga bodo v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana premierno izvedli nocoj.
Muzikal z naslovom Zadnjih pet let prek songov pripoveduje pet let trajajočo ljubezensko zgodbo med obetavnim judovskim pisateljem Jamiejem Wellersteinom in nadobudno igralko Cathy Hiatt.
Po obtožbah o telesnih in verbalnih zlorabah učencev baletne akademije Dunajske državne opere je vlada aprila ustanovila komisijo, ki je je preiskala te obtožbe ter pri tem odkrila skoraj popolno pomanjkanje nadzora in ustreznega upravljanja.
Igralci ne tekmujemo, ampak vsak iz sebe, v stiku s sabo ustvarjamo nova življenja. V svetove, ki jih ustvarjamo na odru, popeljemo občinstvo, da bi se v vseh nas kaj zgodilo, kaj premaknilo, pravi igralka ljubljanske Drame Maša Derganc.
Severjevi nagradi za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih prejmeta letos Nina Ivanišin in Ana Urbanc. Nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa bo Sklad Staneta Severja nocoj podelil Anžetu Zupancu.
V Slovenskem mladinskem gledališču so v prazničnem času na spored uvrstili družinski "mijauzikl" Obuti maček, ki ga je po besedilu Andreja Rozmana – Roze režiral Vito Taufer.
Kakšna je življenjska zgodba Franceta Prešerna, če nanj pogledamo iz zornega kota žensk v njegovem življenju? O največji osebnosti slovenske poezije vemo tako rekoč vse - o Prešernu kot človeku pa marsikdo bore malo.
Koreografinja Magdalena Reiter je pri svoji novi predstavi Conversation pieces izhajala iz portretov 18. stoletja, od tam pa se je usmerila v premislek o interakciji, plesnem pogovoru, predvsem pa telesu in njegovim lastnim monologom.
Dvanajst slovenskih gledališč je podpisalo zavezo o sodelovanju, da si bodo gluhi in naglušni lahko tudi v novi gledališki sezoni ogledali izbrane stalne predstave.
Neveljaven email naslov
