The Book of Mormon je zgodba o dveh mladih misijonarjih, ki ju Cerkev pošlje širit vero v najnevarnejši del Ugande. Foto:
The Book of Mormon je zgodba o dveh mladih misijonarjih, ki ju Cerkev pošlje širit vero v najnevarnejši del Ugande. Foto:
the Book of Mormon
Pri Vogeu so predstavo opisali kot 'najbolj svinjsko, najbolj žaljivo in - presenečenje - najprisrčnejšo stvar, kar jih boste letos na Broadwayu videli, in mogoče celo najbolj duhovit muzikal vseh časov.'
Novega muzikala v svoji oddaji kar ni mogel prehvaliti tudi Jon Stewart.

Enega najtežje pričakovanih novih muzikalov v tej sezoni Broadwaya (premiera je napovedana za četrtek), The Book of Mormon, sta si Stone in Parker zamislila kot satiro zgodovine Cerkve Jezusa Kristusa Svetnikov poslednjih dni (Church of Jesus Christ of Latter-Day Saints), ki seksualizira ritual krsta in se ne boji politično nekorektnega humorja. Obenem sta skušala na oder postaviti "ganljivo" zgodbo o dveh mladih mormonskih misijonarjih na misiji v Ugandi, ki morata svoja prepričanja nekako uskladiti z resničnostjo epidemije aidsa in strahovlado brutalnega tirana ... ki sliši na ime General Butt Naked (npr. general Gola Rit, op. n.)


"Nisva se usedla in začela razmišljati o tem, kako bi kar najbolj udrihala po mormonih. 'Vloživa sedem let v pisanje broadwayskega muzikala samo zato, da bova popljuvala mormone'? Ne bi rekel," je bil piker Parker. "Pravzaprav sva hotela ustvariti kar najbolj traicionalen, klasičen muzikal."

Zadrževala sta se
In če jima The Book of Mormon morda ne bo prinesel groženj s smrtjo, umikov s sporeda in jeze vernikov kot njuna matična animirana serija, Parker in Stone nikakor nista "zvodenela" v pisanje družinskih komedij: "Če se vam zdi, da povprečne epizode South Parka ne morete gledati s svojimi otroki, jih morda raje ne peljite niti na ta muzikal - ki pa ni niti približno najbolj svinjska stvar, kar sva jih kdaj naredila. Lahko bi šla še veliko dlje."

Kreativni par, ki se je proslavil tudi z animiranim filmom Team America: World Police, je že davnega leta 1993 posnel film Cannibal! The Musical (po resnični zgodbi ljudožerca Alfreda Parkerja). Sledil je antologijski South park, o katerem najbrž ni treba izgubljati besed, je pa v14 sezonah brila norce že iz vseh od Katoliške cerkve pa do scientologije in preroka Mohameda (ki so ga upodobili v medvedjem kostumu).

Kdo se bo smejal zadnji?
Mormonska cerkev, ki jo je ameriška popkultura tematizirala že v seriji Big Love, politika pa s predsedniško kandidaturo Mitta Romneya, se je na predstavo odzvala razmeroma spravljivo. "Produkcija bo skušala ljudi zabavati en večer, toda Mormonova Knjiga bo s tem, da jih bo privedla bližje Kristusu, njihova življenja spremenila za vedno," je v izjavi za javnost zapisala predstavnica Cerkve Kim Farah.

39-letni Stone pravi, da sam od mormonov še ni dobil kakšnih resnejših povratnih informacij, da pa se je prvotni strah - na podlagi dogajanja v blogosferi in medijih - očitno izkazal na utemeljenega. "Zdi se, da se splošna klima spreminja. Ljudje počasi začenjajo dojemati."

V začetnem kadru predstave uzremo skupino poštirkanih, v poškrobljene srajce zapetih mormonov v Salt Lake Cityju, ki se učijo "umetnosti" hoje od vrat do vrat, sledi pa zabavna zgodovinska lekcija o tem, kako je Joseph Smith jr. cerkev ustanovil.

Lep primer tega, kako predstava združuje šale na račun mormonske dogme na eni in topline osrednjih junakov na drugi strani, se kreatorjema predstave zdi pesem I Believe. "Ta pesem vedno požanje veliko smeha, pa ni v njej niti ene šale," pravi Stone. "Obenem je zanimiv, idiosinkratičen pogled na vse, kar mormoni verjamejo, in iskrena pesem globokega vernika - tako da ni samo režanje na tuj račun."

Ne pričakujte gledališkega South Parka!
Dva dni pred premiero avtorja upata samo, da bo občinstvo prišlo brez vnaprejšnjih predstav: "To je muzikal, kar je precej drugače od 22-minutne animirane serije. Vedno se nama je zdelo, da bodo ljudje, če jih pripraviva do tega, da bodo videli onkraj tega, kar po navadi počneva, razumeli."