Film Ghetto Ballet pripoveduje o plesalkah in plesalcih, ki se potegujejo za svoje mesto v krajevnem baletnem programu, za priložnost, ki jo vidijo tudi kot izhod iz revščine. Gre za projekt Ples za vse, ki ga je leta 1991 ustanovil učitelj baleta Philip Boyd z željo, da bi spodbudil baletno kulturo v državi. Danes učijo umetnosti plesa v okviru tega projekta približno 1.000 deklet in dečkov iz revnih družin.
A plesalki Sibahle Tshibika cilj ne uspe, s tem pa se ji porušijo tudi sanje. "Prizadeta sem bila in mislila, da je to moj konec. Bila sem tako prizadeta, da sem mislila, da ne bom nikoli več imela priložnosti postati balerina," se je pozneje spomnila. Film je predvajal ameriški TV-program HBO in ob Tshibikini zgodbi so se Rosemary Ringer, eni izmed gledalk iz Atlante, pred malimi zasloni zarosile oči. Ganjena zaradi usode majhne deklice se je določila, da nekaj ukrene.
Pisala je mestni baletni hiši in jih prosila, da dajo Tshibiki priložnost. "Živela je v slumu, prizadetem od revščine, in živela z željo, ki je bila prevelika za možnosti njene okolice." Pisala je na Atlanta Ballet, s prošnjo, da stopijo v stik s producenti in Sibahle ter jo privedejo v ZDA. Elektronsko sporočilo je doseglo Sharon Story, ravnateljico baletnega centra v Atlanti, ki si je film ogledala in Tshibiki ponudila štipendijo ter jo povabila na njihov poletni program. "Ima toliko strasti, duha in volje, da sem ji želela dati še eno priložnost," je povedala CNN-u.
Priložnost, ki je ne gre zavrniti
Tshibika je dobila enkratno priložnost in razveselilo jo je, da obstajajo ljudje, ki si želijo, da bi nadaljevala učenje plesa. Mala balerina ameriške učiteljice ni razočarala ter ji takoj ob prihodu dokazala svojo predanost plesu in talent. Najprej bo nastopala z atlantskim baletom, se vrnila v Južnoafriško republiko in končala šolanje, nato pa se znova vrnila v Atlanto, kjer želijo, da nadaljuje plesno udejstvovanje.
"Če v nekaj verjameš, moraš pri tem vztrajati in v to zaupati, da se bo nekega dne zares uresničilo. Če se ne, ne takoj odnehati," spodbuja danes Tshibika. Režiser Jeremy Simmons pravi, da je takoj vedel, da bodo zgodbe južnoafriških otrok nagovorile širše občinstvo. "So čudovite osebnosti, tako odprti in iskreni so, ob tem pa še talentirani. Navdušili so me."