Uprizoritev – premiera bo drevi ob 20.00 – je režirala Yulia Roschina, ki je povedala, da želi gledalcu prikazati, da je vse, kar si lahko človek zamisli, tudi mogoče in se lahko uresniči v dejanskem svetu. "Naši edini omejitvi sta nezavedanje in strah pred lastno močjo. To je edina in neizpodbitna resnica, katere nosilec je prav baron Münchhausen," je povedala na novinarski konferenci.

Dramaturginja Ana Kržišnik Blažica je dodala, da igra sovjetskega avtorja iz leta 1976, po katerem je nastal slovenski prevod, odlično odseva družbeno stagnacijo v času Leonida Brežnjeva, ko je postalo dokončno jasno, da ima ideologija socializma tudi svojo temno plat.

"Pri Gorinu legendarni lažnivec postane nekdo, ki laž v temelju zanika in je prav zares nosilec resnice. S tem domnevna laž dobi posebno mesto, postane izraz svobode, svobode misli, govora in svobode bivanja, baron pa napaka v sistemu, ki jo je treba čim prej odpraviti. Prav zaradi tega prizadevanje družbe, da eliminira svobodo, postane ena sama laž," je o delu in njegovem avtorju povedala dramaturginja.

Zgodba temelji na resnični osebi, ki je živela v obdobju razsvetljenstva. Komične pripovedi barona Münchhausna je po pripovedovanju resničnega vojaka in pustolovca zapisal nemški pisec Rudolf Erich Raspe leta 1785, pozneje pa so doživele mnogo izdaj, priredb in prevodov. V slovenščini jih poznamo predvsem iz priredbe za otroke Gottfrieda Augusta Bürgerja in kot zbirko zgodb Lažnivi Kljukec Franceta Malavašiča iz leta 1856.

Baron Münchhausen je človek domislic in avantur, ki tako zelo presegajo domišljijo, da ne morejo obveljati niti za laži. Predstavo prepleta humor, za pevsko-glasbene vložke pa sta poskrbela Jože Hrovat in Jakob Štifigoj.