V Grimmovi Trnuljčici je kraljevičev poljub tisti, ki prekine stoletni urok in prebudi spečo lepotico. V novogoriški uprizoritvi za otroke pa je prav poljub tisti, ki vse obrne na glavo … Urška Taufer, ki igra kraljično Smrčuljčico, pravi: "Ona ne mara roza barve, ona smrči v spanju ... In kraljeviča, ko jo pride rešit iz spanca – namesto da bi mu vrnila poljub in se z njim poročila - nokavtira." " Ana Duša, dramaturginja in avtorica songov Smrčuljčice, je prepričana, da je pravljice treba posodobiti: "Ideja, da je ženska življenjsko odvisna od moškega, je bila v skladu s časom, v katerem sta pisala brata Grimm. Pred dvesto leti. Ni pa v skladu z današnjim časom, vsaj v zahodnem svetu ne. Tako kot se je družba v času Grimmov emancipirala skozi idejo jasne nacionalne identitete in enotnosti (kar je bilo njuno glavno vodilo pri pisanju), se danes emancipira skozi idejo enakopravnosti med spoloma. Do pravljice ne bomo pošteni tako, da jo bomo silili ponavljati "večne vrednote", temveč tako, da bomo skoznjo razmišljali o družbi, kakršna je danes. 'Žensko šele poljub prebudi v življenje,' sta rekla brata Grimm. Mi jima odgovarjamo: 'Saj z moškim je prav tako.' Pa trikrat hura za ljubezen.«

Kraljična postane upornica
"Danes govoriti o tem, da so dekleta pasivna, poslušna, da imajo rada roza barvo …, da čakajo doma, da jih bo nekdo prišel poljubit ... In da so kraljeviči tisti, ki vihtijo meče in jezdijo na belih konjih – to preprosto ni v skladu z realnostjo," še pravi Ana Duša. Urška Taufer o kraljičini preobrazbi v upornico dodaja: "Tudi če ti je nekaj usojeno, namenjeno, tudi če te v nekaj vzgajajo – imaš pravico pogledati na stvar z lastnimi očmi. In to je nauk naše zgodbe, to je metamorfoza iz Trnuljčice v Smrčuljčico." Marjuta Slamič, ki nastopa v vlogi vile, je navdušena nad tem, kako se je mlado občinstvo odzvalo na posodobljeno pravljico: "Otroci so po eni strani izpostavljeni toliko bedarijam, po drugi pa pridiganju in moraliziranju. Super se mi zdi, da jim predstava skozi humor da nekaj pametnega in pomembnega. Da se o odnosu fant – dekle pogovarjajo drugače." Matija Rupel, ki igra kraljeviča, je vlogo sprejel izjemno odgovorno: "Morda se komu zdi, da se otroška predstava naredi z levo nogo. To ni res. Prav nasprotno – otroci in najstniki so najbolj odprto in najbolj kritično občinstvo. Oni nimajo zavor."

Več uprizoritvenih jezikov
Tjaša Črnigoj, režiserka nove mlade generacije, ki je po rodu iz Ajdovščine – je v novogoriškem gledališču režirala prvič. Umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuž jo je povabil, da ustvari predstavo, ki ne bo za otroke le zabavna, ampak bo predvsem dregnila v najstniško dojemanje odnosov med fanti in dekleti. Režiserka je v uprizoritvi uporabila tudi več žanrov oziroma gledaliških jezikov: "Odločila sem se za pripovedovanje, za fizično gledališče, za koncertno formo – tako da je na koncu nastala zelo raznolika uprizoritev, ki na humoren način odstira zelo kompleksna vprašanja. Če naj strnem v eno misel: naš namen je razsvetliti otrokom, sodobnim kraljevičem in kraljičnam, kako naj spoštujejo meje drug drugega, hkrati pa naj živijo polnokrvno, naj se imajo radi in naj si to tudi izkazujejo."

Ustvarjalci predstave so še: lektor Srečko Fišer, scenografinja in kostumografinja Tijana Todorović, avtor glasbe Miha Petric, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar.