Ena najbolj slavnih plesnih skupin na svetu bo prikazala štiri balete. Pod Bhakti III, Etudo za damo s kamelijami ter Brel in Barbara se je podpisal Maurice Béjart, medtem ko je Tam, kjer so ptiči delo sedanjega umetniškega vodje skupine Gila Romana.
Pester izbor glasbe
Vse štiri predstave so med seboj zelo različne, saj bodo plesalci podrejali svoje korake štirim popolnoma različnim glasbenim podlagam. Pri baletu Bhakti III gre za tradicionalno indijsko glasbo, za koreografijo Etuda za damo s kamelijami je Béjart izbral glasbo Chopina in Francesca Cilea, balet Brel in Barbara pa je, kot namiguje že sam naslov, navdihnila glasba Jacquesa Brela. V Romanovi koreografiji Tam, kjer so ptiči bodo plesali na izvirno glasbo Citypercussiona, na dela Wagnerja in skupine Gorillaz.
Kot je Roman poudaril, zanimanje za Béjartova dela ni presenetljivo, saj je bil plesalec in koreograf pred svojim časom. "Najprej je služil plesu in svojim interpretom, šele potem sebi," je dodal.
Izšli tudi spomini Mauricea Béjarta
Pri založbi Modrijan pa so izšli tudi spomini Mauricea Béjarta Trenutek v življenju drugega, v katerih se vrača k svojemu otroštvu in k rojstvu njegove poklicanosti. Francoski baletni plesalec in koreograf, avtor številnih novosti v modernem baletu in ustanovitelj znamenitega Béjart Balleta iz Lozane se spominja svojega provansalskega odraščanja in tega, kako težavno so se rojevali njegovi najslavnejši baleti: Posvetitev pomladi, Nižinski, božji klovn, Pesnikova ljubezen ipd. Obuja spomine na svoje prijatelje in plesalce pa na gostovanja v New Yorku, Južni Ameriki, na Japonskem, govori o svojih uspehih in strahovih, tremi in slavi. Kot so zapisali pri Modrijanu, Béjart (1927–2007) v knjigi z zaupno odkritostjo in humorjem razkriva svoje osebno in profesionalno življenje. Knjigo je prevedel Marjan Poljanec, spremno besedo pa prispeval dr. Henrik Neubauer.

Plesni Ljubljana Festival
Z Béjartom tako 61. Ljubljana Festival nadaljuje drugi, "plesni teden" festivala, na katerem se je Valentina Turcu predstavila s koreografijo baletne zgodbe o Romeu in Juliji v izvedbi Baleta SNG Maribor, Beloruski državni plesni ansambel Haroški pa je večer kasneje predstavil izročilo Belorusije, plese, ki so jih navdihnili renesansa, sokolarstvo, praznovanja ter številne šege in navade.
18. julija na oder Križank prihaja zvezda flamenka María Pagés, ki navdih za svoj ples najde tudi v Lorcovi poeziji. Med 19. in 22. avgustom bo Ljubljana Festival gostil muzikal Briljantina z West Enda, plesno pa bo obarvan tudi zaključek festivala, saj znameniti Akademski državni balet Borisa Eifmana prihaja s plesno interpretacijo romana Bratje Karamazovi Dostojevskega.